Ker tožnica vloge v danem roku ni prevedene vrnila sodišču, niti ni uveljavljala brezplačne pravne pomoč, je lahko sodišče vlogo kot nerazumljivo le zavrglo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa - rok za dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe v roku - navedba napačne opravilne številke - pravočasna dopolnitev tožbe - več spisov - manjkajoča listina v spisu - napaka pri poslovanju sodne pisarne - zavrženje tožbe - nevložitev pritožbe
Tožeča stranka ni zamudila roka za dopolnitev tožbe. Njena vloga je bila pravočasna, v predmetni spis pa ni bila vložena takoj po prejemu zaradi napake sodne pisarne. Glede na to niso bile izpolnjene predpostavke za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, katerega bi moralo prvo sodišče zavreči kot nedovoljenega, saj tožnica zanj ni imela pravnega interesa. Varstvo svojih pravic bi morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe, česar pa ni storila.
postopek zavarovanja - začasna odredba - stroški - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - odgovor na ugovor - obrazložena vloga - ločenost izvršilnega in pravdnega postopka
Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo.
Pravna podlaga za razsojo zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi zavod, je nedvomno podana v 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP-a. Po njej je potrebno v upravnem postopku vloženo zahtevo zavreči, če je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00068625
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-2. OZ člen 112.
načelo vestnosti in poštenja - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - anuiteta - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pojasnilna dolžnost banke - aleatornost pogodbe - razveza pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - nepošten pogodbeni pogoj - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ničnost kreditne pogodbe - poštenost pogodbene stranke - spremenjene okoliščine - konverzija
Krediti z valutno klavzulo po svoji vsebini niso nepošteni. Okoliščina, da kreditojemalec nosi valutno tveganje, ki ni omejeno, banka pa valutnega tveganja nima, ne pomeni, da je v trenutku sklenitve kreditne pogodbe z valutno klavzulo podano znatno neravnotežje. Takšna razporeditev tveganj je po naravi stvari posledica dovoljene aleatorne vsebine kreditne pogodbe z valutno klavzulo. Ob pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti okoliščina, da je izpolnitev obveznosti v izrazito potrošnikovo škodo, ne more vzpostaviti nepoštenosti (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 8/2022). Pravilno izpolnjena toženkina pojasnilna dolžnost pomeni, da je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in da toženki ni mogoče očitati nepoštenega ravnanja.
Ker je toženka pravilno izpolnila pojasnilno dolžnost, se tožnika ne bi mogla uspešno sklicevati na to, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v njuno škodo, ker je uresničitev tveganja v škodo kreditojemalca utemeljena posledica aleatornosti kreditne pogodbe z valutno klavzulo, na kar je glede na pravilno izpolnjeno pojasnilno dolžnost banke kreditojemalec lahko računal. Toženka je posredovala tožnikoma vsa potrebna pojasnila, v okviru katerih sta bila tudi opozorjena, da lahko pride do znatne depreciacije domače valute in s tem do znatnih negativnih ekonomskih posledic, ki bi jih morda težko nosila, zato se tožnika ne bi mogla sklicevati niti na to, da teh posledic utemeljeno nista pričakovala v tako velikem obsegu.
Glede na aleatorno naravo kreditne pogodbe z valutno klavzulo bi morala tožnika že ob sklenitvi pogodbe računati z možnostjo večje spremembe tečaja, zato se ne moreta sklicevati na spremenjene okoliščine. Enako velja za uveljavljano gospodarsko krizo kot spremenjeno okoliščino. Tožnika sta imela možnost, da bi že po prvi večji apreciaciji CHF (več let pred januarjem 2015, ko je prišlo do velikega znižanja tečaja EUR zaradi ukrepa švicarske centralne banke) v skladu s kreditno pogodbo uveljavljala konverzijo kredita (ki je pomenila obliko zavarovanja pred nadaljnjim valutnim tveganjem v preostali dobi odplačevanja kredita), a se zanjo nista odločila. Tožnika glede na to nista izkazala predpostavk za uveljavljanje spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezensko stanje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - nedokazane trditve - neizkaz upravičenih razlogov - zavrnitev predloga za podaljšanje roka
Tožnik ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi zdravstvenih težav svoje vloge ni mogel pravočasno dopolniti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00068092
SPZ člen 33. ZPP člen 155.
posestno varstvo - motenje posesti - sprememba posestnega stanja - bistvena sprememba - izvrševanje posesti - način izvrševanja posesti - dejanska oblast nad stvarjo - motilno dejanje - skupni del večstanovanjske hiše - potrebni stroški - pravica do svobodne izbire odvetnika
Vsake spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ, četudi gre pri postavitvi ovire za ravnanje brez pooblastila/dovoljenja drugega etažnega lastnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da vsaka minimalna sprememba dejanskega ali posestnega stanja že vodi v ugoditev zahtevku, pravno varstvo upravičuje le tisto dejanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sedež/okrožje sodišča, je mogoče sporne stroške pooblaščenca (potni stroški, odsotnost iz pisarne za čas potovanja) naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja.
nove navedbe - navedbe pravdnih strank - prvi narok za glavno obravnavo - nova dejstva in dokazi - ugovor zastaranja - zavlačevanje postopka - prekluzija - bistvena kršitev določb postopka - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - soprispevek oškodovanca
V primeru, ko sodišče narok v časovni stiski zaključi še pred celovitim podajanjem navedb strank (npr. ker ima ob določeni uri že razpisan narok v drugi zadevi), ni ovire, da stranki še na naslednjem naroku ne bi podajali novih navedb in dokazov. Ker toženec z ugovorom zastaranja ni zamudil, sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage za presojo, ali bi dopustitev ugovora zastaranja zavlekla reševanje spora, sploh pa ne na podlagi delno izvedenega dokaznega postopka v tej zvezi.
Vprašanje zastaranja predstavlja samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu ni bila predmet presoje na prvi stopnji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00068285
DZ člen 267, 267/1, 267/2, 268, 272, 272/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3.
postavitev skrbnika za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tožba za izpodbijanje očetovstva
Prva nasprotna udeleženka je v predmetnem ustrezno zastopana po kvalificirani pooblaščenki, katere naloga je, da ji na primeren način pojasni, namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča. Če prva nasprotna udeleženka iz strahu pred predlagateljem svoji pooblaščenki ne podaja realnih informacij in se noče aktivno udeleževati postopka, to še ne pomeni, da bi lahko za njene pravice poskrbel le skrbnik za posebni primer.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - denarna kazen - obrazložitev kazni - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - obrazložitev
Sodišče se mora v svoji odločbi opredeliti o navedbah strank - kadar so te skope in pavšalne, tudi od sodišča ni mogoče pričakovati, da se o takih navedbah obširno opredeljuje. Obrazložitev sodišča je torej odvisna zlasti od trditvene in dokazne podlage strank postopka.
Pri presoji denarne kazni ni odločilna oziroma najbolj bistvena sorazmernost z vrednostjo upnikove nedenarne terjatve, temveč mora denarna kazen biti primerno visoka tako, da bo dolžnika dejansko motivirala k izpolnitvi nedenarne obveznosti.
ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 270, 270/1, 344, 347, 347/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II-B, II-B/1, III-A, III-A/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - zastaranje občasnih denarnih terjatev - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - nedovoljena uporaba glasbenih del - namen uporabe - neobstoj pogodbenega razmerja - plačilo DDV
Že iz naslova prireditev tožene stranke (prodaja v šotoru, noro znižanje zadnjih kosov) logično in življenjsko izhaja, da prireditve tožene stranke niso bile slavnostne prireditve, ki bi se poklonile, spominjale pomembnih dogodkov ali oseb iz preteklosti, ali obeležile kakšen pomemben mejnik ali dogodek, čemur so praviloma namenjene proslave in akademije, temveč gre za zabavno prireditev, katere namen je bil izboljšati prodajo zadnjih kosov.
Terjatve iz neupravičene obogatitve so terjatve iz neposlovnih obveznosti. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.
Za podaljšanje pripora zakon zahteva obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja. Pritožnik z očitki, da obdolženi ni imel namena zapeljati proti policistki in da ni podanega naklepa kot zakonskega znaka kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1, presega presojo o obstoju tega primarnega pogoja za podaljšanje pripora, ter že opravlja dokazno oceno in razpravlja o krivdi, vendar preuranjeno. Navedeno je namreč pridržano razpravljajočemu senatu po opravljeni glavni obravnavi, kolikor do nje pride.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - procesna legitimacija ločitvenega upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - mnenje ločitvenega upnika
Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.
Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.
Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00068025
ZMed člen 1, 1/1, 76, 110, 110/2, 112, 112/2, 112/3, 113, 113/2, 113/3. ZASP člen 1, 21, 31. ZKUASP člen 9, 9-4, 75. OZ člen 9, 15, 29, 29/2, 29/3, 30, 55, 55/1, 341, 341/1, 346, 347, 347/1, 347/2, 349, 349/1, 705.
program posebnega pomena - licenčna pogodba - pogodba za retransmisijo TV programov - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - odplačnost - pravilo "must-carry" - pravilo "must-offer" - ugovor zastaranja - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - salvatorična klavzula
Kabelski operaterji morajo razmerja z imetniki avtorske in sorodnih pravic kabelske retransmisije urediti ne glede na način njenega uveljavljanja. Za obveznost tožene stranke torej ni pomembno, ali gre za individualno ali kolektivno uveljavljanje avtorske ali sorodnih pravic.
Namen ureditve tretjega odstavka 112. člena ZMed ni v zagotovitvi neodplačnosti prenosa avtorske in sorodnih pravic na RTV programih posebnega pomena pri obveznem prenosu, temveč zgolj v prepovedi odplačnosti samega dostopa do signala za prenos pri obveznostih prenosa in ponudbe.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 33, 34, 36, 37, 48, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 12, 12/1. ZJU člen 93. ZNPPol člen 4. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZODPol člen 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - policist - lažni podatki - COVID-19 - cepljenje - nedovoljen dokaz - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je z neupoštevanjem navodil toženke in z lažnim prikazovanjem dejstva, da je polno cepljena in torej izpolnjuje pogoj PCT, zaradi česar se ni samotestirala na delovnem mestu, kršila 12. člen ZVZD-1 ter določbe 33., 34., 36., 37. člena ZDR-1, 93. člena ZJU, 4. člena ZNPPol pa tudi Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, Kodeks policijske etike, Pravila Policije ter določbe pogodbe o zaposlitvi. Tožnica namreč brez izpolnjevanja pogoja PCT dela na delovnem mestu v obravnavanem obdobju glede na takrat veljavni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 ne bi smela opravljati.
predlog za obročno plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Vse uveljavljane bistveno spremenjene okoliščine bi se morale nanašati na dejstvo v zvezi z nezmožnostjo plačila sodne takse prvotožeče stranke, ki bi moralo nastati od trenutka pravnomočnosti odločanja o pravnomočno zavrženem predlogu za taksno oprostitev. Prvotožeča stranka pa ne navaja nobenih takih okoliščin, ki bi se nanašale na navedeno časovno obdobje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069187
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delo policista - mejna kontrola
Ker narava tožnikovega dela ni bila takšna, da tožnik ni mogel koristiti odmora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kakšna je bila intenzivnost dela, pri čemer je ugotovilo, da je bila intenzivnost dela med vikendi in dela prostimi dnevi ter ponoči nizka, tožnik pa je lahko odmor koristil vsaj v dveh delih. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi tožnik lahko odmor koristil le, če bi imel menjavo. Glede na naravo in intenzivnost dela bi tožnik tudi v primeru, če bi med koriščenjem odmora prejel nujni klic, preostanek odmora, glede na bistveno nižjo intenzivnost dela, lahko koristil kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00067937
ZIL-1 člen 122a, 122a/1, 124, 124/1, 124/3, 124/5. ZPOmK-2 člen 117, 117/1. ZPP člen 2, 264, 337, 337/1. ZIZ člen 15.
kršitev znamke - odločanje v mejah zahtevka - predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov pred pravdo - zahtevek za razkritje podatkov - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo oziroma se je opredelilo pomanjkljivo do zahtevka za predložitev dokazov na podlagi 112.a člena ZIL-1 in zahtevka za razkritje dokazov ali podatkov na podlagi 117. člena ZPOmK-2. Te presoje sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti že iz razloga, ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 124. člena ZIL-1), upnici pa sta vložili zgolj predlog za izdajo sklepa o zavarovanju dokazov, v katerem sta postavili zahtevek, da se odredi pregled oziroma izročitev listin (točka c) tretjega odstavka 124. člena ZIL-1). Nadalje pa tudi iz razloga, ki ga je navedlo že sodišče prve stopnje, in sicer, da upnici predložitve oziroma razkritja dokazov po navedenih dveh zakonskih določilih nista upravičeni zahtevati pred začetkom pravdnega postopka.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 63, 200, 200/3. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - poslovni model - zloraba - pravočasnost tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Dejstvo, da je tožniku delovno razmerje z dnem 15. 5. 2015 prenehalo na podlagi sporazuma, še ne pomeni, da (zaradi zlorabe in dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki) ne bi mogel uveljavljati zahtevkov zoper drugo toženko za čas do prenehanja dejanskega delovnega razmerja pri njej, vendar bi slednje, ker temeljijo na trditvah o obstoju dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki, moral uveljavljati pravočasno, torej v tridesetih dneh od dneva dejanskega prenehanja delovnega razmerja pri drugo toženki.
Tudi v takšni situaciji, ko tožnikov zahtevek temelji na zatrjevanju obstoja dejanskega delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ni mogoče obiti zakonskega roka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Delavci, ki delajo po fiktivnih civilnopravnih pogodbah in niti nimajo vzpostavljenega formalnega delovnega razmerja namreč glede uveljavljanja sodnega varstva in s tem povezanih pravic ne morejo biti v slabšem položaju od delavcev, ki imajo že vzpostavljeno formalno delovno razmerje pri enem delodajalcu, dejansko delovno razmerje pa obstaja pri drugem delodajalcu.
posestno varstvo - motenje posesti - odklop elektrike - protipravnost motilnega dejanja - ponovno motenje posesti - pasivna legitimacija - dobavitelj električne energije
Protipravnost motilnega ravnanja lahko izključi le zakon.
Toženka ni niti dobavitelj niti distributer električne energije, je le upravljalec električnega omrežja, s pooblastilom za obračun stroškov porabe elektrike za posamezne lastnike prostorov v PC in za izterjavo neplačanih stroškov ter za kontrolo delovanja omrežja.
Energetski zakon omogoča odklop električne energije zgolj tisti pravni osebi, ki je za to imenovana, pod točno določenimi pogoji in v določenem postopku. Toženka ni takšna oseba oziroma nima ustreznega statusa, zato je njeno vztrajanje, da dobavitelj elektrike mora oziroma ima možnost odklopa v primeru neplačevanja porabe elektrike, brez pomena.