oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev - osnovni znesek minimalnega dohodka
Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 421,89 EUR, dvakratnik pa 843,78 EUR, zaradi česar je napačno ugotovilo, da tožnikov dohodek, dvakratnika tega zneska ne presega. To je vodilo v napačen zaključek, da tožnik ni upravičen do oprostitve plačila sodne takse.
sodne takse - oprostitve plačila sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - pravica do vrnitve sodne takse
Po 10. členu ZST-1 so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije in organizacije, ki kot javno službo opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. Po navedeni določbi je kot posredni proračunski uporabnik v lasti občine oproščen plačila sodnih taks tudi konkretni upnik. ZST-1 ne določa primerov, ko bi bila ta pravica stranke, ki je po zakonu oproščena plačila sodnih taks, omejena, niti ne daje pozakonskemu aktu pooblastil za morebitno takšno postopanje. Dejstvo, da upnik ni bil vpisan na seznam oseb, ki so po zakonu oproščene plačila sodne takse (10. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) glede na navedeno na njegovo oprostitev in posledično na pravico do vrnitve takse, ki je ni bil dolžan plačati in mu jo daje zakon, ne more vplivati.
ZFPPIPP člen 355, 356, 356/2, 356/3, 365, 371, 371/9.
osebni stečaj - sprememba predračuna stroškov - stroški posebne razdelitvene mase
Za presojo spremembe predračuna stroškov je odločilnega pomena navedba vrste in obsega stroškov (tekočih ali občasnih), ki glede na že potrjeni predračun stroškov niso zadostni in ne vprašanje, katero stečajno maso (posebno ali splošno) bodo le-ti bremenili, kot to zmotno meni pritožnica.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069857
ZDZdr člen 39, 39/1, 46, 47, 47/1, 71.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - najbližja oseba - čas zdravljenja
Ko je zadržanje nujno že iz razloga, ker zadržani ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, presoja utemeljenosti zadržanja iz nadaljnjega razloga povzročanja ogrožanja življenja ter hujšega ogrožanja zdravja drugih niti ni potrebna.
predujem za postavitev začasnega zastopnika - založitev predujma - rok za plačilo predujma - sodni rok - prekluzivni rok - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku
Rok za plačilo predujma za postavitev začasnega zastopnika nasprotnemu udeležencu je prekluziven sodni rok.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - prepoved izplačila bankam - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - dokazovanje nevarnosti - izkaz verjetnosti - verjeten izkaz nevarnosti - nastanek neznatne škode - verjeten obstoj neznatne škode - prepoved razpolaganja - omejitev lastninske pravice - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe
Iz dikcije "če izkaže za verjetno" izhaja jasna zakonska zahteva, da v utemeljitev predlagane začasne odredbe po tem odstavku ne zadostuje zgolj trditev, da bo dolžnik pretrpel le neznatno škodo. Slednjo mora upnik (oziroma tožnik) verjetno izkazati. Zmotno je namreč stališče pritožnice, da je v tej fazi postopka, ko še ni vzpostavljene kontradiktornosti, podala dovolj konkretne trditve, toženci pa lahko navedejo in izkažejo, da bodo z izdajo začasnih odredb utrpeli škodo, ki bo večja od neznatne. To pa bodo lahko uveljavljali z ugovorom zoper začasno odredbo. Navedeno bi pomenilo, da bi se že ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe v tretjem odstavku zahtevana predpostavka za izdajo začasne odredbe domnevala in verjeten izkaz le neznatne škode ne bi bil potreben, zadostoval bi le izkaz verjetnosti terjatve.
Utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe z možnostjo razpolaganja z nepremičninami in sredstvi na računu, kot enega od atributov lastninske pravice ob predhodno pridobljenem soglasju tožnice po presoji pritožbenega sodišča ni okoliščina, ki bi zadostovala za zaključek nenastanka škode z izdajo predlaganih začasnih odredb. Odvisnost razpolagalne pravice lastnikov nepremičnin in sredstev na računu od soglasja tožnika je taka omejitev lastninske pravice, ki ne utemeljuje trditve tožnice o nastanku le neznatne škode. Od presoje tožnice bi bilo namreč v takem primeru odvisno razpolaganje toženih strank z navedenim premoženjem, tožencem pa onemogočena hitra in učinkovita pot za presojo utemeljenosti tožničine morebitne zavrnitve želenega razpolaganja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZKP člen 83, 83/2, 285e, 285e/1, 285e/2.
ekskluzija dokazov - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - videonadzor na lastni nepremičnini - videonadzor javnih površin - pravica do zasebnosti - test razumnega pričakovanja zasebnosti - namen videonadzora - obvestilo o izvajanju videonadzora - kolizija ustavnih pravic
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je šlo v obravnavanem primeru za normalno uporabo video nadzornih kamer - bile so postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, posnetek pa ni prekomerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti, saj so kamere snemale ulice (oziroma javne ceste), dvorišča oziroma bližnjo okolico gospodarskih objektov ter območje pred bankomatom. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil videonadzor v vseh primerih namenjen pridobivanju posnetkov o vseh osebah, ki so se takrat gibale na teh območjih, na katerih osebe ne morejo pričakovati zasebnosti, vse pa z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja.
Zato lahko vsak, ki se nahaja v bližini takšnih območij, pričakuje, da bo njegovo ravnanje podvrženo videonadzoru oziroma snemanju. Zato morebitni manjko obvestila o izvajanju videonadzora (kar ves čas izpostavlja pritožnica) ni takšne teže in narave, da bi to lahko pri osebah, ki se nahajajo v bližini industrijskih con, gospodarskih družb, na javnih cestah, v bližini bankomatov, razumno povzročilo drugačno dojemanje javnega prostora (tj. pričakovanje, da bo njegovo nahajanje ali vožnja tam ostala znana le tam nahajajočim posameznikom v istem času, ne pa tudi, da bo njegovo ravnanje posneto).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00068289
ZKP člen 137, 137/1. KZ-1 člen 324, 324/1-1. ZPrCP člen 105. ZP-1 člen 22.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - nevaren voznik - osebnost obdolženca - prejšnje življenje obdolženca - predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Količina alkohola v organizmu je eden najpomembnejših argumentov za izrek tega ukrepa. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je šlo pri obdolžencu za izredno visoko stopnjo alkoholiziranosti, zaradi katere je bil obdolženi popolnoma nesposoben varne udeležbe v prometu, njegova odločitev, da se vseeno vključi v promet, pa že sama po sebi kaže na pomanjkljivosti pri ustrezni presoji, ki terja začasno omejitev obdolženca v cestnem prometu. Obdolženi je imel dve uri po nesreči (ko je bil torej že v eliminacijski fazi) še vedno najmanj 1,96 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa kar 3,16 g/kg, ravno alkoholiziranost pa je eden najpogostejših in tudi najnevarnejših povzročiteljev prometnih nesreč s tragičnimi posledicami.
Logično je torej, da lahko sodišče obdolžencu v kazenskem postopku, ko zoper njega vodi postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, zaradi takšne stopnje alkoholiziranosti, ki v prekrškovnem postopku pomeni avtomatičen odvzem vozniškega dovoljenja, začasno odvzame vozniško dovoljenje.
prisilna poravnava na predlog upnika - aktivna legitimacija za vložitev predloga - finančne terjatve - osnova za izračun - zadnje letno poročilo
Iz določbe prvega odstavka 221.j člena ZFPPIPP izhaja, da je osnova za izračun deleža finančnih terjatev upnikov, predlagateljev postopka, do dolžnika, vsota finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika. Iz navedene določbe pa izhaja tudi, da mora višina finančnih terjatev predlagateljev postopka do dolžnika presegati 20% finančnih obveznosti dolžnika na dan, ki je enak presečnemu dnevu zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika. Presečni dan za izračun osnove, to je skupnega zneska finančnih obveznosti dolžnika ter presečni dan za izračun deleža upnikov, predlagateljev postopka, mora biti torej isti, to je dan zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069102
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 65, 65/3, 331, 331/5, 331/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zaslišanje mladoletne osebe - posebna oblika zaščite - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zaslišanje obremenilne priče
Novela ZKP-O, ki se uporablja od 13. 5. 2021, je res spremenila režim zaslišanja oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile oškodovanci kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, drugih mladoletnih oškodovancev in oškodovancev s posebnimi potrebami po zaščiti. Vendar pri tem ni zožila manevrskega prostora sodišča pri zaslišanju tovrstnih oškodovancev, temveč je vodila v širitev procesnih rešitev, s katerimi sodišče lažje uravnoteži položaj oškodovanca in položaj obdolženca. S spremembo petega in šestega odstavka 331. člena ZKP je namreč novela ZKP-O odpravila popolno prepoved neposrednega zaslišanja teh oseb na glavni obravnavi, prav tako pa je odpravila zapoved - ne pa tudi možnost - njihovega posrednega zaslišanja s pomočjo preiskovalnega sodnika. V skladu z novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) morajo sodišča, kadar opustijo neposredno zaslišanje obremenilne priče, celovito in skupaj presoditi tri vprašanja: (i) ali so podani opravičljivi razlogi za opustitev neposrednega zaslišanja priče; (ii) ali je izjava priče (v smislu 6. člena EKČP) edini ali odločilen dokaz, na katerega se opira obsodilna sodba; (iii) ali so sodišča v zadostni meri poskrbela za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Obdolženčeva pedofilska nagnjenja v obravnavani zadevi namreč niso bila zatrjevana, šlo pa je za enkratni spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, tako da morebitnih pedofilskih nagnjenj, ker ta niso bistvenega pomena, ni bilo treba razčiščevati. Četudi bi bila obdolženčeva pedofilska nagnjenja ovržena, to ne pomeni, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno. Kot možni storilec navedenega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, ni le učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik in zdravnik, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Gre torej za odprt katalog primeroma naštetih poklicev, kamor je z uporabo analogije intra legem mogoče uvrstiti tudi zdravilca oziroma terapevta, kateremu je bila v konkretnem primeru desetletna oškodovanka v prostorih Ž. d.o.o. zaupana v zdravljenje - izvajanje terapije zaradi težav z želodcem. Bistvo zlorabe se v konkretnem primeru kaže v izkoriščanju odnosa nadrejenosti, saj je obdolženec svojo vlogo zdravilca oziroma terapevta, ki mu je prinašala določeno avtoriteto in zaupanje oškodovanke, izkoristil za to, da se je lahko intimno približal desetletni oškodovanki, ki mu je bila s strani njenih staršev zaupana v zdravljenje, ter to svojo vlogo med izvajanjem terapije izrabil za izvrševanje kaznivega dejanja na njeno škodo.
KZ člen 211, 211/1, 228, 228/1. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 371, 371/1, 371/1-11.
goljufija - poslovna goljufija - dokončanje kaznivega dejanja - goljufiv namen ob sklenitvi posla - čas nastanka škode - očitna pisna pomota - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odločilna dejstva - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvajanje posla pomeni obojestransko izpolnjevanje medsebojnih obveznosti pogodbenih strank pri konkretnem gospodarskem poslu, kar pomeni tudi njihovo pravočasno izpolnjevanje, tako tudi v dogovorjenih ali predpisanih rokih, preslepitev v pomenu zakonskega znaka po prvem odstavku 228. člena KZ-1 pa je mogoča v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, kar je bilo v primeru, ki ga je obravnavalo Vrhovno sodišče RS, pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Glede na povedano ni dvoma, da izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča RS ni možno uporabiti v obravnavanem primeru, saj se obdolžencu očita kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in ne kaznivo dejanje poslovne goljufije storjeno med izvajanjem posla. V prid takšnemu stališču govori tudi zgoraj pojasnjeno dejstvo, da pri kaznivem dejanju goljufije v primerih, ko bi škoda nastajala dalj časa, velja, da je dejanje dokončano že v trenutku, ko nastane prvo oškodovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL00068946
ZPP člen 339, 339/2-14. ZNP-1 člen 42. ZSReg člen 19, 31, 31/2, 31/3, 33, 33/2.
vpis v sodni register - predlog za vpis - vročitev predloga - kontradiktorni postopek - ugovor - predlog za prekinitev postopka - neobrazložena odločba - nemogoč preizkus odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Registrsko sodišče je bilo pred odločanjem o predlogu v konkretni zadevi seznanjeno s priglašeno udeležbo družbenika subjekta vpisa v sodnem registru, predlogom za prekinitev postopka in ugovorom zoper predlagani vpis. Zato bi ravnalo postopkovno pravilno, če bi predlog za vpis spremembe osnovnega kapitala subjekta vpisa z vsemi priloženimi listinami vročalo udeležencu postopka, predlagatelju pa predlog za prekinitev postopka in ugovor (smiselno drugi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). S takšnim postopanjem bi bil izveden kontradiktorni postopek in bi bilo ugotovljeno ali je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali je rešitev tega vprašanja odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno in bo potrebno prekiniti registrski postopek (drugi odstavek 33. člena ZSReg).
ZPP člen 13, 13/1, 14, 206, 206/1, 206/1-1, 206/2.
predlog stranke za prekinitev postopka - kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Tožena stranka ne v predlogu, niti po dodatnem pozivu sodišča na prvem naroku ni konkretizirala, zakaj in kako bi odločitev o kaznivem dejanju goljufije, ki se očita toženki v kazenskem postopku, predstavljalo predhodno vprašanje v tej pravdi oziroma kako je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. Teh razlogov tudi ni našlo sodišče prve stopnje, prav tako ne pritožbeno sodišče. V konkretni zadevi se primarno odloča o tem, ali imajo tožniki do toženke terjatev in ali sporna darilna pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo predstavljata razpolaganje v nasprotju z moralnimi načeli in sta zato nični, saj naj bi bila pogodba sklenjena prav z namenom oškodovanja tožnikov kot upnikov. Vsa ta dejstva pa bo lahko brez dvoma ugotovilo pravdno sodišče samo. Obstoj kaznivega dejanja namreč ni pogoj za nastanek civilnopravnih posledic, saj je civilna odgovornost, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, strožja od kazenske. Res je sodišče vezano na obsodilno kazensko sodbo. Vezano je na ugotovitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da je zanj storilec kazensko odgovoren (14. člena ZPP). Vendar, tudi če gre za isti dogodek, mora civilno sodišče pogosto ugotavljati tudi dejstva, ki niso del dejanskega stanja kaznivega dejanja. Zato prekinitve postopka ne narekujejo niti razlogi smotrnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00069290
ZPP člen 213, 213/1. ZZDej člen 3, 8, 44f, 44f/3. ZZDej-K člen 40. OZ člen 13, 162.
podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - plačilo za opravljene storitve - kontrahirna dolžnost - kršitev kontrahirne dolžnosti - pogoj za sklenitev pogodbe - škoda - kršitev pravice do izjave
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom tretjega odstavka 44.f člena ZZDej s tožečo stranko razmerje pogodbeno urediti v roku enega meseca od podpisa Pogodbe o koncesiji. Ker tega ni storila, je kršila svojo kontrahirno dolžnost.
Ker je tožena stranka neutemeljeno pogojevala sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi s tožečo stranko uredila izvajanje storitev, nadzor in plačilo za opravljene storitve, in je sklenitev pogodbe sama (neutemeljeno) odklanjala, ne more uspeti s svojim stališčem, da tožeča stranka ni upravičena do plačila za nesporno opravljene storitve, ker v spornem obdobju ni imela sklenjene pogodbe z njo.
Dokazi se izvedejo le za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev - pravno odločilnega dejanskega stanja. Stranka, ki predlaga izvedbo kakšnega dokaza za potrditev svojih trditev, mora dokazni predlog ustrezno substancirati. Substanciranje dokaznega predloga pomeni dolžnost predlagatelja navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi in zakaj so ponujeni dokazi primerni za dokazovanje spornega dejstva.
ZFPPIPP člen 375, 375/2, 376, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2.
končanje postopka osebnega stečaja - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Pritožnik (stečajni dolžnik) v pritožbi sicer predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar ne navaja nobenih pritožbenih razlogov zoper navedeni sklep, temveč se sodišču le opravičuje za ravnanje in neodgovornost, ki jo je izkazal, ko ni poročal upravitelju. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da so bili vsi v pritožbi navedeni razlogi obravnavani v zvezi z izdajo sklepa o ugovoru upravitelja zoper odpust obveznosti, ki se je končal z izdajo sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki je postal pravnomočen z odločitvijo višjega sodišča Cst 102/2023 z dne 12.4.2023. Niti iz dolžnikovih pritožbenih trditev niti iz listin v spisu ne izhaja, da bi dolžnik vložil nov predlog za odpust obveznosti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00068768
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3. OZ člen 101, 101/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 358. ZMZPP člen 18, 18/1, 18/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - vsebina pogodbe - dokazna vrednost - pravilo sočasne izpolnitve - uporaba tujega (hrvaškega) prava - stroški postopka - sestanek s stranko - stališče Odvetniške zbornice - kilometrina - izbira odvetnika v drugem kraju - parkirnina
Ker na podlagi navedb upnika in dolžnika ter izvedenih dokazov sodišče ni moglo sklepati, da je argumentov v prid verjetnosti obstoja predlagateljeve terjatve več kot argumentov o nasprotnem, je zaključilo, da predlagatelj svojih terjatev do dolžnika ni verjetno izkazal. Posledično pa, ker je predlagatelj gradil obstoj dolžnikove insolventnosti na domnevi njegove trajnejše nelikvidnosti po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki se navezuje na višino dolžnikove obveznosti v razmerju do njegovih prejemkov, tudi ni izkazal insolventnosti dolžnika.
Pritožnik očitek prvostopenjskega sodišča, da ni izkazal izročitve plovila dolžniku v posest, graja s trditvijo, da izročitev plovila dolžniku v posest izhaja iz prodajne pogodbe, v kateri je sam dolžnik v prodajni pogodbi zapisal, da je nastopil posest na plovilu.
V situaciji, ko se stranki predhodnega postopka (predlagatelj in dolžnik) sklicujeta vsaka na tisti zapis v pogodbi, ki ji v predmetnem postopku koristi (predlagatelj na določilo o izročitvi plovila, dolžnik pa na določilo o plačilu kupnine) in oporekata resničnosti zapisov v tistem delu, v katerem jima ne ustreza (predlagatelj o plačilu kupnine, dolžnik pa o izročitvi plovila), je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja v obravnavanem primeru terja izvedbo zelo obsežnega dokaznega postopka in da v tej fazi postopka argumenti predlagatelja v prid verjetnemu obstoju njegove terjatve ne prevladujejo nad argumenti dolžnika, da predlagateljevi terjatvi ne obstajata.
višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske potrebe otroka - visoke preživninske zmožnosti staršev - pridobitna sposobnost - kredit
V obravnavani zadevi so pridobitne zmožnosti pri obeh udeležencih nadpovprečne in z njimi nedvomno zmoreta pokriti potrebe šestletnega otroka. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ne bi smelo upoštevati stanovanjskega kredita, ki ga odplačuje za hišo, v kateri živi. Gre namreč le za enega od elementov pri oceni njegovega premoženjskega stanja v okviru celotne presoje preživninske zmožnosti.
Predlagateljica je dolžna kriti 60 %, nasprotni udeleženec pa 40 % otrokovih potreb. V tej razmejitvi je že upoštevan predlagateljičin odločilen prispevek pri vzgoji in varstvu mladoletne hčerke.
cenitev vrednosti nepremičnine - kršitev kontradiktornosti - nepremičninska izvršba
Dolžnik zgolj z lastnimi navedbami podanega cenitvenega poročila cenilca kmetijske stroke, ki je strokovnjak s svojega področja in je strokovno usposobljen za izdelavo cenitvenega poročila, ne more izpodbiti.