inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - odstranitev objekta - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na to, kdo je postavil objekt za obveščanje in oglaševanje in kdo je lastnik tega objekta ter kdo ga posledično lahko odstrani. Takšne ugovore je možno uspešno uveljavljati le zoper odločbo, ki je izvršilni naslov, ne pa zoper sklep o dovolitvi izvršbe.
Jezikovna razlaga je prva razlaga, ki določa možni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki opredeljuje zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti.1 Podzakonski predpis, tj. Odvetniška tarifa, se glasi, da znašajo odvetniški stroški v primeru, ko odvetnik zagovarja obdolženca pred sodnikom posameznikom znašajo 200 točk. Jezikovna razlaga tega pravila ne dopušča nobenega dvoma in nobene drugačne interpretacije.
Vrednost storitve je Odvetniška zbornica izrecno vezala v odvisnosti od tega, ali o zadevi sodi sodnik posameznik, senat treh ali petih sodnikov, pri čemer po dikciji predpisa ni relevantno, zakaj o zadevi odloča sodnik posameznik, niti ali gre za sodnika okrajnega ali okrožnega sodišča.
ZOdv Odvetniški zbornici daje javno pooblastilo, da v soglasju s pravosodnim ministrom sprejme OT, ne daje pa ji pooblastila, da sama sprejema obvezne razlage OT, ki bi bile obvezne za sodišča in državne organe.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1. ZPotK-1 člen 2, 2-6, 25. Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS člen 3, 3f, 21.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - kreditni posrednik - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - potrošniški kredit - registrirana dejavnost - implementacija direktive
Implementacija Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS glede instituta kreditnega posrednika v ZPotK-1 je ustrezna. Tožnica pri svoji argumentaciji spregleda uvodno izjavo (17) iz preambule te direktive, da bi bilo treba državam članicam še naprej pustiti možnost, da obdržijo ali uvedejo dodatne obveznosti, ki bremenijo kreditne posrednike, vključno s pogoji, pod katerimi lahko kreditni posrednik prejme pristojbino, tj. plačilo od potrošnika, ki je zahteval njegove storitve. To se odraža tudi v določilih točk (b) in (c) 21. člena direktive, ki določata pravila plačevanja kreditnemu posredniku, kolikor je takšno plačilo sploh dogovorjeno. Republika Slovenija se je pri implementaciji cit. direktive odločila izkoristiti prepuščeno svobodo urejanja in je določila, da, kolikor obstaja kakršnakoli obveznost za plačilo storitev posredovanja, jo kreditni posrednik sporoči dajalcu kredita, ki plačilo stroškov vključi v skupne stroške kredita, s čimer se je v korist potrošnika ohranila veljavna ureditev. To je bilo uzakonjeno v 25. členu ZPotK-1. Iz povedanega je razvidno, da je ZPotK-1 predvidel tudi možnost, da kreditni posrednik prejme plačilo, tako kot je to predvidela tudi Direktiva 2008/48/ES, zato slednja v zvezi z institutom kreditnega posrednika v ZPotK-1 ni bila implementirana nepravilno.
Zatrjevana nezakonitost Sklepa, ki je predpis materialnega prava, ne predstavlja navajanja oziroma uveljavljanja novih dejstev ali novih dokazov. Po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne ''oživi'' prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih odločb.
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev.
Za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opisani opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1 oziroma ni mogoče upoštevati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84 in ki jo je uporabil organ v obravnavanem primeru.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92, 94, 108, 108/3. ZUP člen 43.
razlastitev - javna cesta - javna korist - stranski udeleženec
V postopku je sporno, ali lahko tožniki v postopku razlastitve, ki je dopustna, kadar je to potrebno zaradi uresničevanja javne koristi, varujejo svoje pravice oziroma (zasebne) pravne koristi.
Pri razlastitvi je že po Ustavi interes, da se nepremičnina razlasti, mogoče zasledovati zgolj kot javno korist in norma tudi spoznavno ne more biti namenjena razlastitvi zaradi dosege zasebnega interesa.
Tožniki v upravnem postopku razlastitve, na podlagi dejstev, ki jih zatrjujejo, tudi v primeru, če so vsa zatrjevana dejstva resnična, ne morejo biti stranka v postopku zaradi varovanja svojega interesa, da se nepremičnina razlasti, ker ta interes ni pravno varovan.
Dejstvo, da je za pobiranje prispevkov pristojen FURS, ne spreminja temeljnega upniško-dolžniškega razmerja glede plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ki kljub tej vlogi, ki jo ima FURS, ostaja vzpostavljeno med nosilcem zavarovanja in zavezancem za plačilo. Pravna narava teh pravic in obveznosti je namreč takšna, da gre za zadeve zaradi plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Posledično je v primeru spora o teh zadevah za sodno varstvo na podlagi določila 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče, kar je edino primerno, glede na to, da (i) je socialno sodišče kot sodišče specialne pristojnosti posebej poklicano za reševanje sporov z njihovega matičnega področja, (ii) za to v zakonu obstaja izrecna podlaga, kot citirana uvodoma, kar je pogoj za izvajanje sodne oblasti s strani specializiranega sodišča, (iii) je postopek v socialnih sporih posebej prilagojen vsebini in naravi takšnih socialnih sporov.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - varovalni pas ceste
Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporni objekt morala pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - sprememba veroizpovedi - varna izvorna država - prosilec iz Irana
Zgolj dejstvo, da se je tožnik krstil le šest dni po podaji prošnje za mednarodno zaščito, ob tem, da je krščansko oziroma evangeličansko vero spoznal in prakticiral oziroma jo sprejel že v Iranu, ne zadostuje za zaključek, da je tožnik s krstom zgolj želel ustvariti okoliščine za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji. Tožnik že približno tri leta obiskuje obrede in se aktivno udejstvuje v skupnosti evangeličanske cerkve, preučuje Sveto pismo in krščanstvo, hkrati pa iskreno, skladno in zavzeto opisuje, kaj mu pomeni krščanska vera v nasprotju z islamom, zato sodišče ne dvomi, da je njegova sprememba vere pristna.
Po praksi Sodišča Evropske unije nobeno od pravil Kvalifikacijske direktive ne določa, da je treba pri presoji tveganja, da se v nekem okolju dejansko utrpijo dejanja preganjanja, upoštevati možnost, ki naj bi jo imel prosilec, da se izogne nevarnosti preganjanja tako, da se odpove verski praksi in s tem zaščiti, ki mu jo direktiva zagotavlja s priznanjem statusa begunca.
V primeru, da tožnik svoje spremembe vere ne bo skrival in bo širil svojo vero ter obiskoval hišne cerkve in pri tem vztrajal, kar izhaja iz njegovih izpovedb in čemur sodišče sledi, ter ob tem, da je vabilo na sodišče že prejel, čeprav glede na vse ostale ugotovljene okoliščine v tej zadevi sam prejem vabila na sodišče za odločitev v tej zadevi niti ni odločilen, mu bodo iranske oblasti - subjekti preganjanja v tožnikovi izvorni državi, najverjetneje pripisale spremembo vere in ga označile kot verskega odpadnika. V takem primeru pa mu glede na splošne informacije o izvorni državi tožnika grozi aretacija s priporom, lahko pa tudi psihično oziroma telesno mučenje in zaporna kazen.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične sodne postopke, ki jih vodijo za njih pristojna sodišča, ter preverja, ali se v teh postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka tako ravnala, je prekoračila svoje zakonske pristojnosti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - razpisni pogoj - vračilo sredstev - test sorazmernosti
Sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru, ko je prvostopenjski upravni organ tožnici naložil vračilo vseh prejetih sredstev, v luči načela sorazmernosti ni v zadostni meri upošteval vseh okoliščin zadeve, ki jih sodišče navaja v nadaljevanju. V prvi vrsti predstavlja takšno okoliščino v tožbi zatrjevano dejstvo, kateremu tožena stranka ne oporeka, da je bil v vmesnem času med izdajo prvostopenjske odločbe in odločbe pritožbenega organa spremenjen katalog NPK v delu, ko je za standard strokovnih znanj in spretnosti izdelovalca/izdelovalke kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način spremenil raven zahtevnosti iz prejšnje tretje na četrto raven. V tej povezavi je treba presojati tudi v tožbi zatrjevane okoliščine, na katere je tožnica opozarjala že v upravnem postopku, da se na seznamih, ki so bili namenjeni tistim, ki svojih obveznosti niso izpolnili, le-te pozove na izpolnitev obveznosti, ni nahajala tožnica, na izpolnitev obveznosti pa jo tudi ni opozorila kmetijska svetovalka, s katero je bila v telefonskem kontaktu in katera ji je po tožbenih navedbah podala zagotovilo, da so njene obveznosti glede poklicnega znanja in usposobljenosti ustrezno izpolnjene. Poleg tega je treba pri presoji testa sorazmernosti upoštevati tudi okoliščini, da je tožnica sredstva, ki so ji bila dodeljena, v celoti namensko porabila, in da pristojnega organa ni zavajala z neresničnimi podatki.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja tudi po presoji sodišča postavitev montažne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Montažna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženjski pogoj
Ugovori, ki se nanašajo na (ne)obstoj davčnega dolga in njegovo višino, niso predmet odločanja v tem upravnem sporu. Pri odločanju o odpisu davčnega dolga se upošteva davek, ki je bil tožnici odmerjen z izvršljivo odločbo. Pri odločanju o odpisu davčnega dolga se upošteva dejansko in pravno stanje v času izdaje izpodbijane odločbe.
ZUP člen 43. ZUreP-1 člen 92, 94, 108, 108/2. ZJC-B člen 19.
razlastitev - vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes - javni interes
Tožnik (ki ni razlastitveni upravičenec in ne razlastitveni zavezanec) bi lahko vstopil v postopek kot stranski udeleženec le, če bi svoj pravni interes izkazal z uveljavljanjem takih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je sodelovanje tožnika v postopku nujno potrebno zaradi varovanja javne koristi, kar se v takih postopkih, kot je obravnavani, zasleduje. Zasebni interes v postopku razlastitve tujega zemljišča namreč ne more biti varovan, kolikor ne dosega stopnje javnega interesa, ki ga organ ugotavlja ob pravilni uporabi določbe 19. člena ZJC-B. Take stopnje zasebnega interesa, ki bi temeljil na materialnih predpisih, pa tožnik nedvomno ne uveljavlja.