ZMZ-1 člen 84. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 24.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - pravna podlaga
Ker se toženka sklicuje na 84. člen ZMZ-1 in 68. člen ZTuj-2, sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje tožnika, za katerega po mnenju toženke obstoji nevarnost pobega in v zvezi s katerim poteka postopek po Uredbi Dublin III, v ZMZ-1 (in ne v ZTuj-2) ni zakonske podlage.
Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu.
Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.
pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - poročilo komisije - ponovno štetje glasov - volilna kampanja - lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - volitve župana
Sodišče v volilnem sporu uporablja procesne določbe ZUS-1 le tako, da ob tem upošteva temeljni namen volilnega spora, ki je v objektivnem sodnem nadzoru volitev. Odločitev občinskega sveta namreč ni upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v pravni položaj posameznika, pač pa odločanje o zakonitosti volitev in o verodostojnosti volilnega izida.
Četudi bi poročilo pritožničinih zaupnikov bilo prejeto v roku iz 98. člena ZLV, da se ne bi moglo obravnavati kot ugovor pritožnice, ker ga ni vložila upravičena oseba (kandidat oz. predstavnik kandidature), temveč zaupnika pritožnice.
Volilna volja se izraža z glasovnico na samem volišču in ne z izjavo volivca, dano po volitvah.
Ponovno štetje glasov je zato po mnenju sodišča dopustno le za tisto (tista) volišče (volišča), v zvezi s katerim je OVK pri delu volilnih odborov ugotovila nepravilnosti, ki so take narave, da ponovno štetje terjajo npr. neujemanje števila izdanih z oddanimi in neuporabljenimi glasovnicami ipd.
Sklep o popravi pomote se tako izda izključno le ob primerjavi napačnega zapisa s podatki zadeve ter ni namenjen preizkusu pravilnosti ugotovljenega stanja stvari in morebitnemu popravljanju nepravilno ugotovljenega stanja stvari (primerjaj 253. člen ZUP). Glede na to pritožnica brez podlage ugovarja, da bi OVK podatke v Poročilu mogla popraviti edino le s ponovnim štetjem ter preverjanjem vseh glasovnic za območje celotne občine.
ZDDPO-2 člen 12, 20, 29, 33. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) točka 1.10., 10.5.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dolgoročna obveznost - davčno priznan odhodek - investiranje v osnovna sredstva - dolgoročne rezervacije - amortizacija osnovnih sredstev
Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oz. odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oz. odhodkov. Tako oblikovane rezervacije se ob oblikovanju, kolikor so oblikovane skladno s standardi, davčno priznajo kot odhodki, v nadaljnjih obdobjih pa so nato bodisi porabljene in se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane (kar pomeni, da se v poslovnem letu takšni stroški oziroma odhodki več ne pojavijo v izkazu poslovnega izida, prav tako pa se vanj ne prenesejo izrabljene dolgoročne rezervacije za njihovo pokrivanje), bodisi se po koncu obdobja, za katero so bile oblikovane, njihov neporabljeni del prenese med poslovne prihodke. Rezervacije se torej kot odhodek pripoznajo v času njihovega oblikovanja. Kolikor pa se ocenjeni stroški v višini oblikovane rezervacije pripoznajo kot del nabavne vrednosti osnovnih sredstev in se amortizirajo v dobi koristnosti, se obračunana amortizacija od povečane amortizacijske osnove v znesku oblikovanih rezervacij po sedmem dostavku 33. člena ZDDPO-2 obravnava enako kot stroški oziroma odhodki rezervacij po 20. členu cit. zakona, kar pomeni, da je davčno priznana le polovica zneska obračunane amortizacije.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3. ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 15, 15/2.
prispevki za socialno varnost - poslovodna oseba - invalidska pokojnina - zavarovalna podlaga - kršitev pravil postopka
Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 7. 2. 2014 dalje in po kateri se mu od tega dne prizna invalidska pokojnina je bila izdana dne 21. 9. 2016 in torej po izdaji izpodbijanih odločb in pred izdajo odločb o zavrnitvi pritožbe. Tožnik je s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani seznanil finančni urad, ki je v tej zvezi opravil poizvedbo pri ZPIZ. Da bi bil tožnik s poizvedbo in odgovorom zavoda seznanjen, iz podatkov spisa ne sledi, tožena stranka, ki je s sodbo, poizvedbami in odgovorom ZPIZ-a bila (oziroma bi morala biti) seznanjena, pa se v svojih odločbah v dejanskem in pravnem pogledu ne izreče o vplivu navedene sodbe na v pritožbenem postopku sporno zavarovalno podlago, ki jo izkazuje davčni register.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Bistveni pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 je, da se gradnja izvaja brez ustreznega gradbenega dovoljenja, ki pa ga tožnika nesporno nista pridobila, in da okoliščin, ki jih navajata kot take, ki naj bi jima pridobitev gradbenega dovoljenja onemogočale, v inšpekcijskem postopku ni mogoče upoštevati.
Tožnika gradnje brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja niti ne bi smela začeti oziroma bi mogla graditi tak objekt, za katerega bi predhodno uspela pridobila gradbeno dovoljenje (gradnja katerega bi bila po prostorskih aktih dopustna); tako pa nesporno nista ravnala.
gradbena inšpekcija - nelegalna gradnja - obnova postopka - obnova inšpekcijskega postopka - status zemljišča - ni predhodno vprašanje
Vprašanje pravnega statusa zemljišča (kmetijsko ali stavbno) ni bilo predhodno vprašanje, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
denacionalizacija - pravnomočnost - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Pravnomočno odločitev je dopustno spremeniti le v primeru, če obstajajo z zakonom predpisane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sodne in upravne odločitve izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi. Takih okoliščin tožnica ni uveljavljala in dokazovala.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - ničnostni razlog - kršitev pravil postopka - prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje
Ničnost odločbe je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku. Na podlagi tega pravnega sredstva lahko upravni organ izreče za nično odločbo samo iz tistih razlogov, ki so izrecno navedeni v 279. členu ZUP. Uporaba tega izrednega pravnega sredstva ne dopušča širše razlage ničnostnih razlogov.
Kršitev načela zakonitosti se lahko uveljavlja v pritožbenem postopku z rednimi pravnimi sredstvi in tudi v postopku pri uporabi izrednih pravnih sredstev. Vendar pa ZUP v 6. členu izrecno ne določa, da kršitev načela zakonitosti sama po sebi predstavlja ničnostni razlog.
Tožnik tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni dopolnil v skladu napotki sodišča, tožba pa ostaja do tolikšne mere nepopolna, da sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
ZMZ-1 člen 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 23/1-10, 27, 27/9, 30, 30/1, 30/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 5, 5/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - svoboda veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - splošna verodostojnost - glavna obravnava - informacije o izvorni državi - prosilec iz Irana
Tožena stranka ni ugotovila, kako iranske oblasti obravnavajo osebe, ki so se krstile v tujini, vendar po vrnitvi v Iran ne izražajo verskih prepričanj, in kakšna je možnost, da bi glede na tožnikove osebne okoliščine na enak način obravnavale tudi njega.
Tožnik ni znal konkretneje in bolj natančno pojasniti, zakaj je sploh pričel opazovati to cerkev in zakaj ravno to cerkev, zaradi česar so izjave o tem, da je izključno zaradi tega pričel razmišljati o spremembi vere, neprepričljive in neverjetne. Tožnik v Iranu se ni dovolj pristno niti dovolj intenzivno zanimal za krščanstvo, da bi lahko na tem gradil svojo željo po spremembi vere oziroma krstu po prihodu v Slovenijo.
Člen 5(3) kvalifikacijske Direktive dopušča le zavrnitev ponovne prošnje in le zavrnitev priznanja statusa begunca, ne pa tudi subsidiarne oblike zaščite, uporaba pa mora biti v skladu s Konvencijo o statusu beguncev in Protokolom o statusu beguncev (Ženevska konvencija). V tožnikovem primeru pa gre za prvo prošnjo, s sklicevanjem na to določbo pa je tožena stranka zavrnila tudi status subsidiarne oblike zaščite.
Kdaj točno naj bi tožnik o spremembi vere povedal svoji ženi in zakaj ravno takrat, tožnik v tožbi ni pojasnil, na glavni obravnavi pa je glede tega bistvenega vprašanja podal izjemno splošne, skope, nekonkretizirane, izmikajoče in nelogične odgovore.
Iz predloženih dokazov ne izhaja potrditev tožnikovih navedb, da je s temi objavami želel zgolj razširiti svojo vero in pokazati svojim prijateljem, da je kristjan, saj je iz okoliščin njihove objave razvidno, da so bili dokazi sestavljeni zgolj za potrebe zatrjevanja, da naj bi bila tožnikova spreobrnitev sedaj javna.
Sodišče ne more zaključiti, da je tožnik dejansko povedal svoji ženi in/ali sorodnikom ter prijateljem za svoj krst oziroma spremembo vere oziroma, da bi ti lahko za to izvedeli na kakšen drug način (npr. preko družabnih omrežij).
Tožnik je izkazal določeno poznavanje krščanske oziroma evangeličanske vere, vendar po drugi strani sodišče ne more spregledati dejstva, da iz tožnikovih preostalih izjav ne izhaja, da bi se v vero prav posebej poglabljal, še posebej, ker tožnik istočasno trdi, da bere sveto pismo, moli, obiskuje bogoslužja in molitveno skupino. Izjave tožnika ne potrjujejo njegovih trditev o tem, da bere sveto pismo, da se poglablja v veri ali da bi pri bogoslužju in/ali na splošno v cerkveni skupnosti sodeloval na način, ki bi od njega zahteval dejansko vključenost v skupnost ter spremljanje in poznavanje molitev ter vere.
Ker tožnikova sprememba vere ni pristna, sodišče zato tudi utemeljeno in logično pričakuje, da tožnik v primeru vrnitve v Iran krščanske vere ne bo izkazoval in prakticiral na kakršenkoli način, ki bi ga lahko ogrozil in pritegnil pozornost oblasti. Tožniku torej iz tega razloga v Iranu ne grozi preganjanje niti resna škoda.
Iz citiranih poročil sodišče sklepa, da za osebo, ki naj bi v tujini spremenila vero oziroma se krstila in ki ob vrnitvi tega ne naznani družini ali javno, ne obiskuje hišnih cerkva, vere ne širi in tudi na kakšen drug način nase ne opozori, ne obstaja nevarnost preganjanja. Sodišče meni, da je takšna oseba tudi tožnik. Tožnik že pred odhodom iz Irana za oblasti ni mogel biti nikakor sumljiv, o svoji spreobrnitvi oziroma krstu ni še nikomur povedal, utemeljeno pa sodišče verjame, da tega tudi ne bo storil, ker njegova sprememba vere ni pristna. Pa tudi če bi iranske oblasti, čeprav po oceni sodišča glede na informacije o izvorni državi izredno malo verjetno, izvedele za tožnikov krst in zatrjevano spreobrnitev v tujini, sodišče sklepa, da bi tožnik oblasti dovolj verjetno lahko prepričal, da spreobrnitev ni bila pristna, še posebej, ker niti pred odhodom iz Irana svoje vere ni prakticiral ne v družini ne javno, in mu zato ne bi grozilo nikakršno preganjanje.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - 5. točka 260. člena ZUP - neobstoj obnovitvenega razloga - zavrženje predloga za obnovo postopka
Pri upravičenosti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP se presoja, ali gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega je stranka izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi stranka zanj izvedela pred izdajo odločbe; to dejstvo pa je moralo obstajati že v času prvega odločanja in ne nastati kasneje, saj v nasprotnem primeru obnovitveni razlog ni podan.
Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je upravni organ izdal za stranko ugodno odločbo na podlagi njenih navedb in predloženih dokazov o dejstvih, pomembnih za rešitev zadeve, ki se pozneje izkažejo za neresnične. Stranka je torej vedela, da ta dejstva niso resnična, navedla pa jih je z namenom, da bi organ spravila v zmoto in uspela v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - družinski člani
Glede na podatke, ki jih je tožnica v svoji vlogi sama navedla, organ ni imel podlage za to, da bi podvomil v to, da se tožničin oče šteje za njenega družinskega člana, temveč je glede na njeno starost pri ugotavljanju materialnega položaja njene družine pravilno upošteval tudi premoženje njenega očeta.
denacionalizacija - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad
Za ugotavljanje upravičenja do vrnitve zadružnega premoženja po 65. členu ZZad je treba prvenstveno ugotoviti, ali gre dejansko za zadružno premoženje v smislu predhodne razlage, ali pa gre morda za premoženje, ki je v last oziroma upravljanje zadruge brezplačno prišlo z administrativnim ali drugačnim razpolagalnim aktom državnega organa.
Upravičenje do zastopanja v postopkih pred Uradom ni premoženjska pravica, ki bi bila lahko predmet pravnega nasledstva, temveč (osebni) status vpisanega pravnega subjekta, ki zato ni prenosljiv.
ZN člen 113 e. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - notarska zbornica slovenije - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri vodenju postopka in izdaji odločbe o disciplinskem ukrepu po opravljenem disciplinskem postopku zoper notarja gre za interno delovanje oziroma izvajanje nalog Notarske zbornice kot poklicnega združenja, ne pa za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Ne gre namreč za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, pač pa za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju. Izpodbijana odločba zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
denacionalizacija - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad
Če je zadruga pridobila v uporabo premoženje neodplačno, na podlagi akta oblastvenega organa (na kar je v obravnavnem primeru mogoče sklepati iz dopolnilne odločbe OLO K. št. 01/3-729/5-56 z dne 12. 2. 1959, iz katere izhaja, da je Kmetijska zadruga M. najprej prosila OLO K. za dodelitev zemljišča, ki ga zavzema sušilnica, ki jo je zgradila z dovoljenjem občine, kasneje pa je komisija ob delitvi parcele ugotovila, da je za normalno rabo sušilnice potrebno še zemljišče, s parc. št. 10/3 s površino 606 m2, zato ji je dodelilo tudi to zemljišče), pa je bilo to zemljišče zadrugi kasneje podržavljeno oziroma preneseno na druge uporabnike, pa v ZZad po presoji sodišča ni podlage za njegovo vrnitev.
Toženka je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Pri tem pa niti ni navedla, na kateri podlagi utemeljuje tako postopanje, niti za to ni podala nobenih razlogov. S tem je tožnici neutemeljeno odrekla pravico, da se izjavi do vseh dejstev in okoliščin, ki so za odločitev pomembne, torej tudi, da oporeka ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da za predmetno napravo pred izrekom veljavnosti deklaracije ni podala vloge za izdajo nove deklaracije.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 20.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Po drugi alineji prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 mora biti tudi za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt izkazana skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. Izkazana mora biti torej tudi njena skladnost z določbami Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni delo dovoljeni stopnji izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, ki jih za posamezno območje namenske rabe določa 20. člen tega odloka.
gradbeno dovoljenje - obnova upravnega postopka - 5. točka 260. člena ZUP
V obravnavani zadevi tožniki niti ne trdijo, da gradnja stanovanjskega objekta na način, kot je predviden z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, in na katerega je dovoljen z gradbenim dovoljenjem z dne 25. 5. 2016, ne bi bila mogoča brez nezahtevnih objektov, ki sta predmet kasnejšega gradbenega dovoljenja, s katerim tožniki utemeljujejo svoj predlog za obnovo postopka. Navedeno po presoji sodišča zadostuje za sklep, da obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP ni verjetno izkazan, saj je organ odločil v skladu z vloženo zahtevo.