ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
Sodišče ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu namreč ni našlo dokumentov, iz katerih bi izhajala ocena in vrednotenje tožnikove vloge s strani strokovne komisije ter obrazložitev uporabe kriterijev (in podkriterijev) pri ocenjevanju le-te. Na podlagi odstopljenih dokumentov tako ni moglo opraviti preizkusa, ali je bila tožnikova vloga ocenjena v skladu z razpisnimi merili.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. ZDDV-1 člen 6, 6/2, 44, 44/7. ZDPN-2 člen 4.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji - plačilo DDV
Tožnika sta v upravnem postopku predložila prodajno pogodbo, iz katere izhaja, da sta plačala DDV, zato sodišče, glede na citiran davčni predpis, meni, da je iz vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pravočasnost prošnje - zavrženje prošnje
Za dodelitev nujne BPP ni relevantno, kdaj je tožnica prošnjo oddala na pošto, ampak kdaj je pristojni organ to prošnjo prejel, saj mu le pravočasna predložitev prošnje omogoča udejanjanje namena nujne BPP.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - podaljšanje premestitve obsojenca - razlog za premestitev in podaljšanje premestitve - odločanje po prostem preudarku
Že glede na materialnopravno podlago, na kateri temelji izpodbijana odločba, sodišče ne more sprejeti tožnikovega ugovora, da bi moral biti za njegovo namestitev v poseben strožji režim predhodno izpeljan disciplinski postopek po 87. oziroma 88. členu ZIKS-1, saj je bil tožnik s predhodno odločbo, nameščen v strožji bivalni režim iz razloga ogroženosti s strani drugih obsojencev, in torej ne zato, ker bi tožnik storil (kakšen) disciplinski prestopek in bi moral biti za izrek kazni namestitve v strožji bivalni režim predhodno izpeljan disciplinski postopek. Ker gre za podaljšanje namestitve in ne za odločitev o namestitvi v poseben strožji režim, pa je tudi obseg preizkusa zakonitosti te odločbe (torej odločbe o podaljšanju namestitve) omejen, in sicer, ali za tako namestitev še obstajajo razlogi, ki so bili vzrok za prvotno namestitev.
Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločitve. Po drugem odstavku 34. člena ZUS-1 sodišče postopek s sklepom ustavi.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZKZ člen 7, 7/2, 7/2-1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
V zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč.
Če želi tožnik obdelovati zemljišča (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati zakonske pogoje.
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1. ZUPok člen 237, 237-7.
uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka
Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ne more slediti organu, da je pravilno uporabil materialni predpis, saj se pogoj, na katerem je utemeljil zavrnitev glasi: „če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila“. Da pa uporaba s strani policije oziroma MNZ (usposabljanje, vadba) pomeni bistveno spremembo namembnosti objekta (glede na namembnost pred 31. 12. 1967, kar je bistveno pri obravnavi spornega pogoja), ki naj bi bila po navedbah izpodbijane odločbe (obramba, zaščita, skladiščenje), pa organ ni navedel oziroma je obrazložitev v tem okvirju v celoti izpadla.
ZBPP člen 14, 14/3, 24. ZUPJS člen 13. ZFPPIPP člen 389.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - dopustitev revizije - osebni stečaj - osebni stečaj prosilca - delegacija pristojnosti
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS revizije ni mogoče dopustiti, če stranka sama razlogov za dopustitev revizije oziroma pomembnosti zastavljenih vprašanj ne zatrjuje.
Po 389. členu ZFPPIPP v stečajno maso sodi tudi pokojnina. Vendar navedena okoliščina sodišča ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP.
Delegacija pristojnosti institut, ki predstavlja izjemo glede na splošna pravila in je zato treba razloge za uporabo tega instituta razlagati restriktivno. Izražanje dvoma v korektno postopanje v zadevi in nezadovoljstvo z odločitvami pa ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
Tožnik je zlorabil predpise z namenom pridobitve davčne ugodnosti, kar pomeni tveganje za izgubo davčnih prihodkov. Tožnik in B. d.o.o. sta sklepala posle, ki niso sledili nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je sicer ne bi bilo mogoče doseči, kar je v nasprotju z namenom davčnih predpisov. Zato tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV. Tožnik ima sklenjeno najemno pogodbo, ki pa se ne plačuje, kljub nerazumno nizki najemnini v primerjavi z obroki lizinga, a je ni prekinil, terjatve po njej pa tudi niso zavarovane. Najemna pogodba je bila sklenjena zgolj zaradi dokazovanja, da bo tožnik stiskalnico uporabil za namene z DDV obdavčene dejavnosti v smislu gospodarske dejavnosti za doseganje dobička ter posledično ustreznega razmerja med vstopnim in izstopnim DDV. Četudi doseganje dobička ni pogoj za odbitek vstopnega DDV, tožnik z objektivnimi dokazi ni dokazal, da bo blago, od katerega je uveljavil odbitek vstopnega DDV, uporabljeno za namene njegove z DDV obdavčene dejavnosti, temveč je najemno pogodbo sklenil zgolj za potrebe iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1.
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče iz podatkov, ki jih je posredoval tožnik v tožbi in odgovoru na poziv sodišča niti posredno ne more ugotoviti, kateri upravni akt želi tožnik izpodbijati, zato ostaja tožba do tolike mere nepopolna, da je sodišče zaradi tega ne more obravnavati.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/1. ZMZ člen 20, 20/2, 21, 22, 26, 28. ZMZ-1 člen 21, 26, 28, 30, 33, 125. ZUP člen 8, 9, 10.
mednarodna zaščita - status begunca - ponovljen postopek - splošna verodostojnost prosilca - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - dokazno breme - dokazna ocena - glavna obravnava
Splošna neverodostojnost prosilca za mednarodno zaščito je podana, če so izjave prosilca nasprotujoče glede bistvenih okoliščin in se teh kontradiktornosti ne da razumno razložiti.
Sodišče je na podlagi tožnikove izpovedbe, in glede na vse dejanske okoliščine skupaj presodilo, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za priznanje statusa begunca tožniku na podlagi določil 2. odstavka 20. člena ZMZ-1 v zvezi s 1., 2. in 3. alinejo 2. odstavka 26. člena ZMZ.
banka - upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi določb ZBan-2, zato je treba tožbo v postopku sodnega varstva vložiti v roku 15 dni, ki teče od vročitve odločbe (358. člen ZBan-2). Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 14. 3. 2019, kar pomeni, da bi moral tožbo vložiti najkasneje do petka 29. 3. 2019, česar pa ni storil, pač pa je tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele 30. 3. 2019, torej prepozno.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu o izvršbi zato, ker meni, da ni zavezanec za plačilo RTV prispevka. Tako zatrjevanje pa ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi, saj tožena stranka ne sme posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Toženka je v skladu s citiranim šestim odstavkom 81. člena ZKUASP glede na nesporno dejstvo, da o predmetni tožnikovi zahtevi za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na dan uveljavitve ZKUASP še ni bila izdana dokončna odločba, tožnikovo vlogo pravilno obravnavala po določbah ZKUASP, in ne (več) po neveljavnih določbah ZASP, saj jo je k temu zavezovalo načelo zakonitosti.
rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - fikcija vročitve - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Ni pomembno, kdaj je bilo tožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, pač pa je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, to je v obravnavanem primeru dne 30. 11. 2017, ko je nastopila fikcija vročitve. Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je tožničina pritožba, vložena dne 18. 12. 2017, prepozna.
ZEN člen 12, 12/1, 12/2. ZZK-1 člen 80, 20/2, 80/3, 133, 133/1.
parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranka za vložitev predloga - zemljiškoknjižni lastnik
Med strankama ni sporno, da pri tej nepremičnini ni vknjižena tožničina lastninska pravica, pridobitelj po prvem odstavku 12. člena ZEN pa je oseba, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo in je bil že začet postopek vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo. Odprtega sodnega postopka kljub njegovi zaznambi v zemljiški knjigi očitno ni mogoče enačiti z že pridobljeno pravico, saj je negotovost obstoja te pravice razlog in tudi bistvo tega spora. Prav tako ni mogoče šteti, da bi bil s tem postopkom že začet postopek vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj se ta postopek začne šele v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK).