ZDDV-1 člen 63, 67, 68, 69, 82. ZDDPO-2 člen 74. ZUS-1 člen 20.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz kapitala - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - opravljena storitev - obvezna sestavina računa - nepopoln račun - prikrito izplačilo dobička - tožbena novota
Iz predložene dokumentacije ni razvidna povezava med pogodbo in računoma. Računa se namreč ne sklicujeta na pogodbo, z njima pa se zaračunava (neopredeljena) storitev z označeno količino 1, kar pomeni, da predložena dokumentacija ne omogoča identifikacije zaračunanih storitev niti po vrsti niti po količini. Opis storitve in označena količina, ki sta navedena na računih, ne omogočata preveritve dejanske vsebine in obsega zaračunanih storitev, vrste in obsega zaračunane storitve pa ni mogoče ugotoviti niti na podlagi predloženih ponudb, saj so v opisu in obsegu storitev enake vsebini prejetih računov. To pa pomeni, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, vrste in obsega storitev in s tem izpolnitve vsebinskih pogojev za odbitek vstopnega DDV, tega ni dokazal, kar hkrati pomeni, da predložena dokumentacija (poleg notranje kontrole, ki je tožnik po nespornih ugotovitvah davčnega organa ni izvajal) tudi ne omogoča zunanje kontrole utemeljenosti odbitka vstopnega DDV na podlagi obravnavanih računov oziroma onemogoča nadzor davčnega organa nad pravilnostjo pobiranja davkov. Ugotovljene pomanjkljivosti računov in spremljajoče dokumentacije pa nadalje onemogočajo preveritev, ali so bile zaračunane storitve dejansko opravljene oziroma kakšne storitve in v kakšnem obsegu so bile opravljene, kot tudi njihove uporabe za tožnikovo obdavčljivo dejavnost, pri čemer ni zanemarljivo, da po neprerekanih ugotovitvah davčnega organa tudi na računih, ki jih je povezani osebi A. d.o.o. izdal tožnik, vrsta in obseg opravljenih storitev nista navedena skladno s 6. točko prvega odstavka 82. člena ZDDV-1.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. ZDDV-1 člen 6, 6/2, 44, 44/7. ZDPN-2 člen 4.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji - plačilo DDV
Tožnika sta v upravnem postopku predložila prodajno pogodbo, iz katere izhaja, da sta plačala DDV, zato sodišče, glede na citiran davčni predpis, meni, da je iz vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1. ZUPok člen 237, 237-7.
uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka
Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ne more slediti organu, da je pravilno uporabil materialni predpis, saj se pogoj, na katerem je utemeljil zavrnitev glasi: „če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila“. Da pa uporaba s strani policije oziroma MNZ (usposabljanje, vadba) pomeni bistveno spremembo namembnosti objekta (glede na namembnost pred 31. 12. 1967, kar je bistveno pri obravnavi spornega pogoja), ki naj bi bila po navedbah izpodbijane odločbe (obramba, zaščita, skladiščenje), pa organ ni navedel oziroma je obrazložitev v tem okvirju v celoti izpadla.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - podaljšanje premestitve obsojenca - razlog za premestitev in podaljšanje premestitve - odločanje po prostem preudarku
Že glede na materialnopravno podlago, na kateri temelji izpodbijana odločba, sodišče ne more sprejeti tožnikovega ugovora, da bi moral biti za njegovo namestitev v poseben strožji režim predhodno izpeljan disciplinski postopek po 87. oziroma 88. členu ZIKS-1, saj je bil tožnik s predhodno odločbo, nameščen v strožji bivalni režim iz razloga ogroženosti s strani drugih obsojencev, in torej ne zato, ker bi tožnik storil (kakšen) disciplinski prestopek in bi moral biti za izrek kazni namestitve v strožji bivalni režim predhodno izpeljan disciplinski postopek. Ker gre za podaljšanje namestitve in ne za odločitev o namestitvi v poseben strožji režim, pa je tudi obseg preizkusa zakonitosti te odločbe (torej odločbe o podaljšanju namestitve) omejen, in sicer, ali za tako namestitev še obstajajo razlogi, ki so bili vzrok za prvotno namestitev.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZKZ člen 7, 7/2, 7/2-1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
V zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč.
Če želi tožnik obdelovati zemljišča (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati zakonske pogoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - objektivni pogoj - obnova postopka
Tožnica ni navedla nobenega takšnega dejstva ali predložila takšnega dokaza, iz katerega bi bilo mogoče vsaj z verjetnostjo zaključiti, da bi bila obnova postopka uspešna. Razlogi tožnice v zvezi s predlagamo obnovo postopka so povsem nejasni, saj ni razvidno kako bi lahko predloženi z.k. izpisek vplival na drugačno odločitev v konkretni zadevi, ki se je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila zaradi odškodninske odgovornosti tožnice.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
ZBPP člen 14, 14/3, 24. ZUPJS člen 13. ZFPPIPP člen 389.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - dopustitev revizije - osebni stečaj - osebni stečaj prosilca - delegacija pristojnosti
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS revizije ni mogoče dopustiti, če stranka sama razlogov za dopustitev revizije oziroma pomembnosti zastavljenih vprašanj ne zatrjuje.
Po 389. členu ZFPPIPP v stečajno maso sodi tudi pokojnina. Vendar navedena okoliščina sodišča ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP.
Delegacija pristojnosti institut, ki predstavlja izjemo glede na splošna pravila in je zato treba razloge za uporabo tega instituta razlagati restriktivno. Izražanje dvoma v korektno postopanje v zadevi in nezadovoljstvo z odločitvami pa ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
Sodišče ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu namreč ni našlo dokumentov, iz katerih bi izhajala ocena in vrednotenje tožnikove vloge s strani strokovne komisije ter obrazložitev uporabe kriterijev (in podkriterijev) pri ocenjevanju le-te. Na podlagi odstopljenih dokumentov tako ni moglo opraviti preizkusa, ali je bila tožnikova vloga ocenjena v skladu z razpisnimi merili.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče iz podatkov, ki jih je posredoval tožnik v tožbi in odgovoru na poziv sodišča niti posredno ne more ugotoviti, kateri upravni akt želi tožnik izpodbijati, zato ostaja tožba do tolike mere nepopolna, da je sodišče zaradi tega ne more obravnavati.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/1. ZMZ člen 20, 20/2, 21, 22, 26, 28. ZMZ-1 člen 21, 26, 28, 30, 33, 125. ZUP člen 8, 9, 10.
mednarodna zaščita - status begunca - ponovljen postopek - splošna verodostojnost prosilca - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - dokazno breme - dokazna ocena - glavna obravnava
Splošna neverodostojnost prosilca za mednarodno zaščito je podana, če so izjave prosilca nasprotujoče glede bistvenih okoliščin in se teh kontradiktornosti ne da razumno razložiti.
Sodišče je na podlagi tožnikove izpovedbe, in glede na vse dejanske okoliščine skupaj presodilo, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za priznanje statusa begunca tožniku na podlagi določil 2. odstavka 20. člena ZMZ-1 v zvezi s 1., 2. in 3. alinejo 2. odstavka 26. člena ZMZ.
banka - upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi določb ZBan-2, zato je treba tožbo v postopku sodnega varstva vložiti v roku 15 dni, ki teče od vročitve odločbe (358. člen ZBan-2). Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 14. 3. 2019, kar pomeni, da bi moral tožbo vložiti najkasneje do petka 29. 3. 2019, česar pa ni storil, pač pa je tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele 30. 3. 2019, torej prepozno.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Toženka je v skladu s citiranim šestim odstavkom 81. člena ZKUASP glede na nesporno dejstvo, da o predmetni tožnikovi zahtevi za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na dan uveljavitve ZKUASP še ni bila izdana dokončna odločba, tožnikovo vlogo pravilno obravnavala po določbah ZKUASP, in ne (več) po neveljavnih določbah ZASP, saj jo je k temu zavezovalo načelo zakonitosti.
evidentiranje meje - mejna obravnava - sprožitev sodnega postopka o poteku meje
Glede na opisani potek predmetnega upravnega postopka je stališče prvostopenjskega upravnega organa, ki mu pritrjuje tudi drugostopenjski upravni organ, da je prizadeta stranka pravočasno sprožila sodni postopek za ureditev meje, pravilno. Po pozivu, ki je bil prizadeti stranki vročen 30. 12. 2016, je ta podala predlog za sodno ureditev meje 26. 1. 2017, kar je v okviru tridesetdnevnega roka za začetek sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, ki začne teči od vročitve oziroma prejema poziva.
Varnostni menedžer je oseba, ki je pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja odgovorna za zakonitost, strokovnost in učinkovitost varovanja. Glede na naloge, ki jih opravlja varnostni menedžer je zakonodajalec očitno ocenil, da tega dela ne more profesionalno opravljati oseba, ki ni zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom. To pomeni, da mora imeti pravna oseba-tožnik, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja, z vsaj eno osebo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnega menedžerja, ki opravlja zgolj in samo naloge varnostnega menedžerja, ne pa tudi drugih del in nalog, kot so npr. dela in naloge detektiva.
ZSZ člen 58 do 63. ZDavP-2 člen 404. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davčna tajnost - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ima naravo davka na nepremičnine, odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda davčni organ po uradni dolžnosti, to stori na podlagi podatkov, ki jih dobi od občine.
Občina je to obveznost prenesla na tožečo stranko, ki izvršuje javna pooblastila, med njimi pripravlja tudi podlage za izdajo odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vodi vse potrebne evidence.
Združena evidenca vseh podatkov skupaj z odmerjenim številom točk je sestavljena prav z namenom, da se davčnemu organu omogoči izdaja odločbe o odmeri NUSZ, zato ima naravo podatka v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek in predstavlja davčno tajnost.