inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.
Sodišče ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu namreč ni našlo dokumentov, iz katerih bi izhajala ocena in vrednotenje tožnikove vloge s strani strokovne komisije ter obrazložitev uporabe kriterijev (in podkriterijev) pri ocenjevanju le-te. Na podlagi odstopljenih dokumentov tako ni moglo opraviti preizkusa, ali je bila tožnikova vloga ocenjena v skladu z razpisnimi merili.
Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Zato ni pravilno stališče, kot ga je zavzel prvostopenjski organ, da bi bil davčni zavezanec ob vložitvi samoprijave in torej že zaradi same uporabe tega instituta prekludiran za uveljavljanje stroškov dela ter davčnih olajšav. Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja davčne osnove. Če bi torej zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine, bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave RS) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave RS) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Vendar pa navedeno v zakonu ni določeno in iz zakona ne izhaja.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. ZDDV-1 člen 6, 6/2, 44, 44/7. ZDPN-2 člen 4.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji - plačilo DDV
Tožnika sta v upravnem postopku predložila prodajno pogodbo, iz katere izhaja, da sta plačala DDV, zato sodišče, glede na citiran davčni predpis, meni, da je iz vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - objektivni pogoj - obnova postopka
Tožnica ni navedla nobenega takšnega dejstva ali predložila takšnega dokaza, iz katerega bi bilo mogoče vsaj z verjetnostjo zaključiti, da bi bila obnova postopka uspešna. Razlogi tožnice v zvezi s predlagamo obnovo postopka so povsem nejasni, saj ni razvidno kako bi lahko predloženi z.k. izpisek vplival na drugačno odločitev v konkretni zadevi, ki se je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila zaradi odškodninske odgovornosti tožnice.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pravočasnost prošnje - zavrženje prošnje
Za dodelitev nujne BPP ni relevantno, kdaj je tožnica prošnjo oddala na pošto, ampak kdaj je pristojni organ to prošnjo prejel, saj mu le pravočasna predložitev prošnje omogoča udejanjanje namena nujne BPP.
Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločitve. Po drugem odstavku 34. člena ZUS-1 sodišče postopek s sklepom ustavi.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - podaljšanje premestitve obsojenca - razlog za premestitev in podaljšanje premestitve - odločanje po prostem preudarku
Že glede na materialnopravno podlago, na kateri temelji izpodbijana odločba, sodišče ne more sprejeti tožnikovega ugovora, da bi moral biti za njegovo namestitev v poseben strožji režim predhodno izpeljan disciplinski postopek po 87. oziroma 88. členu ZIKS-1, saj je bil tožnik s predhodno odločbo, nameščen v strožji bivalni režim iz razloga ogroženosti s strani drugih obsojencev, in torej ne zato, ker bi tožnik storil (kakšen) disciplinski prestopek in bi moral biti za izrek kazni namestitve v strožji bivalni režim predhodno izpeljan disciplinski postopek. Ker gre za podaljšanje namestitve in ne za odločitev o namestitvi v poseben strožji režim, pa je tudi obseg preizkusa zakonitosti te odločbe (torej odločbe o podaljšanju namestitve) omejen, in sicer, ali za tako namestitev še obstajajo razlogi, ki so bili vzrok za prvotno namestitev.
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1. ZUPok člen 237, 237-7.
uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka
Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ne more slediti organu, da je pravilno uporabil materialni predpis, saj se pogoj, na katerem je utemeljil zavrnitev glasi: „če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila“. Da pa uporaba s strani policije oziroma MNZ (usposabljanje, vadba) pomeni bistveno spremembo namembnosti objekta (glede na namembnost pred 31. 12. 1967, kar je bistveno pri obravnavi spornega pogoja), ki naj bi bila po navedbah izpodbijane odločbe (obramba, zaščita, skladiščenje), pa organ ni navedel oziroma je obrazložitev v tem okvirju v celoti izpadla.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZKZ člen 7, 7/2, 7/2-1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
V zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč.
Če želi tožnik obdelovati zemljišča (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati zakonske pogoje.
banka - upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi določb ZBan-2, zato je treba tožbo v postopku sodnega varstva vložiti v roku 15 dni, ki teče od vročitve odločbe (358. člen ZBan-2). Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 14. 3. 2019, kar pomeni, da bi moral tožbo vložiti najkasneje do petka 29. 3. 2019, česar pa ni storil, pač pa je tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele 30. 3. 2019, torej prepozno.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/1. ZMZ člen 20, 20/2, 21, 22, 26, 28. ZMZ-1 člen 21, 26, 28, 30, 33, 125. ZUP člen 8, 9, 10.
mednarodna zaščita - status begunca - ponovljen postopek - splošna verodostojnost prosilca - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - dokazno breme - dokazna ocena - glavna obravnava
Splošna neverodostojnost prosilca za mednarodno zaščito je podana, če so izjave prosilca nasprotujoče glede bistvenih okoliščin in se teh kontradiktornosti ne da razumno razložiti.
Sodišče je na podlagi tožnikove izpovedbe, in glede na vse dejanske okoliščine skupaj presodilo, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za priznanje statusa begunca tožniku na podlagi določil 2. odstavka 20. člena ZMZ-1 v zvezi s 1., 2. in 3. alinejo 2. odstavka 26. člena ZMZ.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče iz podatkov, ki jih je posredoval tožnik v tožbi in odgovoru na poziv sodišča niti posredno ne more ugotoviti, kateri upravni akt želi tožnik izpodbijati, zato ostaja tožba do tolike mere nepopolna, da je sodišče zaradi tega ne more obravnavati.
Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je v izreku izpodbijane odločbe opredeljena dovoljena gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na dveh zemljiščih v k. o. ..., in sicer na parc. št. 385/6 in parc. št. *295. V nasprotju s tem pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je območje gradbišča izključno na parceli št. 385/6, k. o. ... (tretji odstavek na str. 10 obrazložitve izpodbijane odločbe).
Glede na zgoraj opisane nasprotujoče si navedbe, ki se nanašajo na zemljišče kot predmet izdanega gradbenega dovoljenja, sodišče ugotavlja, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar ima izpodbijana odločba bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), kar je zadostni razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - projektna dokumentacija
Toženka svoje ugotovitve o skladnosti PGD s prostorskim aktom oziroma pogojem, da je gradnja podzemnih etaž dopustna v primeru, če ne vpliva na stabilnost sosednjih objektov, opira na dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 4. 5. 2018, kateri je priložen dodatek št. 3, katerega del je tudi Hidrogeološko mnenje. Zgolj z izjavo odgovornega vodje projekta o načinu izvedbe gradbene jame, ki ni sestavni del PGD in s tem tudi ne predmet projektantske odgovornosti zanjo, obstoj lokacijskega pogoja po presoji sodišča ne more biti izkazan. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja lokacijskega pogoja, bi morala toženka ob taki vsebini PGD zahtevati njegovo dopolnitev, ali pa za ugotovitev, ali iz Hidrogeološkega mnenja (kot sestavnega dela PGD) izhaja, da podzemna etaža ne bo vplivala na stabilnost sosednjega objekta, izvesti dokazovanje z izvedencem.
vojni veteran - veteranski dodatek - prejemki upravičenca - cenzus
V zadevi je sporno, ali je tožena stranka med prejemke, ki se upoštevajo pri preračunu veteranskega dodatka, pravilno upoštevala znesek mesečne rente, ki jo tožnik prejema iz naslova odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici delovne nezgode. Mesečno ta znaša 297,84 EUR, izplačevalec pa plačuje tudi akontacijo dohodnine v višini 99,28 EUR. Po presoji sodišča je bistveno, da renta, ki jo prejema tožnik, ni med izjemami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 47. člena ZVojI.
Za uveljavljanje upravičenja do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem ne zadostuje odločba o priznani odškodnini na podlagi ZPŠOIRSP in iz tega izhajajoč status osebe izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, temveč mora kandidat izkazati tudi dovoljenje za stalno prebivanje.