• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>
  • 41.
    UPRS Sodba in sklep I U 2276/2018-10
    23.4.2019
    UP00025678
    ZUP člen 229, 240. ZUS-1 člen 2, 5. ZDavP-2 člen 97a.
    pobot davčnih obveznosti - obvestilo o pobotu - pritožba - zavrženje - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe - upravni akt
    V davčnem pravu do pobota pride ex lege, tj. po sili zakona, davčni organ pa nato takšen zakonski pobot le še ustrezno dokumentira v svojih evidencah in o njem obvesti zavezanca za davek. Vsled navedenega z obvestilom zavezancu za davek davčni organ ne ustvarja nobenih pravnih posledic oz. takšno obvestilo nima nobenega normativnega učinka, temveč gre, kot to pove že ime, le za obvestilo.

    Čim obvestilo samo po sebi ne ustvarja pravic in dolžnosti, pa ga ni mogoče obravnavati, kot da gre za odločbo (s katero je bilo meritorno odločeno v konkretni upravni zadevi), ki bi jo bilo moč izpodbijati s pritožbo po 229. členu ZUP, zato je treba po drugem odstavku 240. člena ZUP takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
  • 42.
    UPRS Sklep I U 52/2019-10
    23.4.2019
    UP00023862
    ZUS-1 člen 3, 28, 29, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZP-1 člen 56.
    tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
    Tožeči stranki sta tožbo zoper sodbo vložili po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 in je zato tožba prepozna.

    Izpodbijano sodno odločbo je izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu v okviru sodnega postopka obravnave prekrška po Zakonu o davčnem postopku. Izpodbijano sodbo je torej redno sodišče izdalo v okviru svoje sodne funkcije. Upoštevajoč določbo 3. člen ZUS-1, sodba Okrajnega sodišča v Novem mestu, ki jo tožnika s tožbo izpodbijata, tako ni niti upravni akt niti drugi akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
  • 43.
    UPRS Sodba I U 1046/2018-11
    23.4.2019
    UP00025674
    Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220.
    carina - odmera uvoznih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - poročilo OLAF - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera - odgovor na tožbo
    Tožnik se v obravnavani zadevi ne more sklicevati na svojo dobrovernost. Tožbene navedbe, da tožnik nima znanj in pooblastil, kakršna ima OLAF, in da zato napake carinskih organov ni mogel odkriti, ne prestanejo resnega preizkusa. Preverba vseh okoliščin uvoza in pridobitev dodatnih podatkov pri izvoznikih je na deklarantu, torej tožniku, še toliko bolj, kolikor obstajajo kakšni razlogi za sum ali druge okoliščine, ki narekujejo povečano opreznost. Ravno deklarant ima neposredno možnost preverjanja vseh okoliščin, zato je prvenstveno na deklarantu tudi zavrnitev sprejema mandata, kolikor ni gotov v vse okoliščine, v nasprotnem primeru pač nosi odgovornost.
  • 44.
    UPRS Sodba I U 447/2019-10
    19.4.2019
    UP00025604
    ZLV člen 101, 101/1. URS člen 22, 43.
    lokalne volitve - varstvo volilne pravice - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
    Med strankama ni sporno, da odvetnik, ki je interesno povezan s prizadeto stranko, na seji občinskega sveta v času odločanja o pritožbi ni bil pasiven, in da je bil prisoten na seji mandatne komisije, iz katere je bil pritožnik predhodno upravičeno izločen oziroma zamenjan. Že ti dve okoliščini skupaj zadoščata za presojo, da je bil postopek sprejemanja odločitve o pritožbi nepošten z vidika standarda enakega varstva pravic kandidata, ki je bil izvoljen, in je prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v razmerju do neizvoljenega kandidata, ki uveljavlja sodno varstvo pravice iz 43. člena Ustave RS.
  • 45.
    UPRS Sodba I U 2398/2018-27
    18.4.2019
    UP00026902
    ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4.
    denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin
    Toženka bi morala za vsako predmetno nepremičnino posebej ugotoviti, ali je podana ovira za njeno vrnitev v naravi, katera je ta ovira, ter jo ustrezno argumentirati. Če meni, da gre pri vseh obravnavanih nepremičninah za del kompleksa, kar bi pomenilo oviro iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, pa tudi to ugotovitev argumentirati. Pri tem je treba izhajati iz namena ureditve iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, ki je v tem, da se prepreči, da bi z vrnitvijo podržavljene nepremičnine prišlo do bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti, ki jo z določenim vsebinsko povezanim načinom izrabe, tvori ena ali več nepremičnin, oziroma do bistvene okrnitve izrabe prostora.
  • 46.
    UPRS Sodba I U 1856/2018-11
    18.4.2019
    UP00026888
    ZVMS člen 28, 28/2, 28/3. Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES člen 11, 11/4.
    inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - živila živalskega izvora - označevanje živil
    Točka 5 priloge II Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporab, ki se nanaša na hišne živali, je v razmerju do Priloge VII specialnejša, saj se nanaša na ''hišne živali'', medtem ko se Priloga VII nanaša na ''živali ki niso namenjene proizvodnji živil'', prav tako pa je specialnejša od določbe 1. točke poglavja II Priloge VII, na kateri izpodbijana odločitev temelji, saj se ne nanaša le na pse in mačke (hišne živali), ampak tudi na ''kožuharje'', ki ne sodijo med hišne živali.
  • 47.
    UPRS Sodba III U 3/2017-7
    18.4.2019
    UP00024175
    ZUstS člen 44. ZDavNepr člen 33. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 18.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - vrednost točke
    Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se lahko uporablja le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njegove veljave. Navedeno velja tudi glede spreminjanja (določanja nove) vrednosti točke. Zato v obravnavani zadevi ni bilo pravne podlage, da bi se z ugotovitvenim sklepom na novo določala vrednost točke za odmero NUSZ za leto 2015, ampak ugotovitveni sklep lahko pomeni zgolj uporabo določb Odloka o revalorizaciji predhodno določene vrednosti točke.
  • 48.
    UPRS Sodba I U 82/2018-14
    18.4.2019
    UP00026019
    ZGJS člen 3, 5, 5/2, 9, 9/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/3. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 11, 11/1.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
    Tožnikova obveznost priključitve objekta na javni vodovod izhaja že iz zakona, Uredba o oskrbi s pitno vodo pa možnosti priključitve veže na odvajanje in čiščenje komunalne vode, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (prvi odstavek 11. člena). Obveznost priklopa na vodovodno omrežje torej smiselno vsebuje tudi ureditev odvajanja odpadne vode, vendar pa ta obveznost ne pomeni nove obveznosti, ki bi jo uredba določala samostojno, saj zavezancu zgolj nalaga, da mora odvajanje vode urediti v skladu s področnimi predpisi.
  • 49.
    UPRS Sodba III U 207/2017-16
    18.4.2019
    UP00024181
    ZID-1 člen 21, 21/2.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - ustna odločba - pisna odločba
    Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.
  • 50.
    UPRS Sodba I U 105/2018-11
    18.4.2019
    UP00026027
    Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-13, 38, 38-7. ZGO-1 člen 28, 28/2.
    disciplinski postopek - disciplinska kršitev - konkretizacija kršitev - Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - arhitektura - pooblaščeni arhitekt - odgovorni projektant arhitekture
    Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.
  • 51.
    UPRS Sodba I U 2334/2017-7
    18.4.2019
    UP00026908
    ZUP člen 279, 281, 281/1.
    upravni postopek - ničnost odločbe - upravna zadeva
    Odredba sodišču, naj v zemljiški knjigi na podlagi izreka ničnosti odločbe o vrnitvi premoženja na podlagi ZPVAS izvede vknjižbo lastninske pravice v korist tožnice kot prejšnje zemljiškoknjižne lastnice, ni upravna stvar v smislu navedenih določb ZUP, saj za to v prvem odstavku 281. člena, niti v kateri drugi določbi ZUP ni pravne podlage.
  • 52.
    UPRS Sklep in sodba III U 45/2018-16
    18.4.2019
    UP00026671
    ZDT člen 74. ZUP člen 214.
    državni tožilec - prenehanje državnotožilske funkcije - odločba vlade - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
    Posledica negativne ocene državnotožilske službe (prenehanje državnotožilske funkcije) nastopi šele z izdajo ugotovitvene odločbe, ki jo izda Vlada, zato mora biti ta ustrezno obrazložena, saj je le tako prizadeti osebi omogočeno učinkovito sodno varstvo.
  • 53.
    UPRS Sodba I U 2654/2017-11
    18.4.2019
    UP00026014
    ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218.c, 218.c/1, 218.c/6.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradnih evidenc - neto tlorisna površina
    NUSZ je bilo odmerjeno izključno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, torej v skladu z zakonskimi določbami. Te določbe toženki ne dajejo podlage, da bi pri odmeri upoštevala katere druge podatke, niti ji ne nalagajo preverjanja površine predmetne nepremične na kakšen drug način. Povedano drugače: odmera NUSZ, ki bi se opirala na podatke, ki bi se razlikovali od podatkov v REN, bi bila nezakonita. Pravilno je torej tudi toženkino stališče, da bi morala tožnica, če je menila, da podatki, ki so vpisani v uradne evidence niso pravilni, poskrbeti za popravo podatkov v teh evidencah, ne more pa drugačnih podatkov uveljavljati v postopku za odmero NUSZ.

    Nadomestilo je treba odmeriti od neto tlorisne površine poslovnega objekta, ki v obravnavanem primeru izhaja iz evidence REN, in ne zgolj od uporabne površine poslovnega objekta.
  • 54.
    UPRS Sodba I U 2001/2018-8
    18.4.2019
    UP00026892
    ZG člen 29, 36a. ZUP člen 214.
    sanitarna sečnja - obrazložitev upravne odločbe
    V obrazložitvi odločbe je v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati.
  • 55.
    UPRS Sodba II U 224/2017-10
    17.4.2019
    UP00023237
    ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - občinski prostorski plan - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja
    Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
  • 56.
    UPRS Sodba I U 1852/2017-17
    17.4.2019
    UP00025823
    Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 20, 20/1, 20/1-b, 20/1-b-1, 20/1-c, 20/1-c-2, 20/1-č, 20/1-č-3.
    zaposleni v vzgoji in izobraževanju - učitelj športne vzgoje - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - pravilna uporaba materialnega prava - skladnost z ustavo
    Za izpolnjevanje pogoja, v zvezi s katerim mora strokovni delavec za napredovanje v naziv svetnik zbrati najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s pravilnikom ovrednoteno z najmanj tremi točkami, ima strokovni delavec možnost, da opravi dodatno strokovno delo, ki je v skladu z 20. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ovrednoteno s tremi točkami, lahko pa tudi takšno, ki se vrednoti s štirimi, petimi, osmimi ali desetimi točkami. Katero dodatno strokovno delo se ovrednoti s tremi točkami ali več, taksativno našteva pravilnik v razdelkih c) do f), pri čemer omogoča strokovnemu delavcu, da lahko z različnimi vrstami strokovnih del z različnih področij doseže zahtevano število točk. Ovrednotenje dodatnega strokovnega dela strokovnega delavca s področja športa s tremi ali več točkami v skladu s pravilnikom, ni mogoče na podlagi priloženega potrdila C., vendar pa to ne pomeni, da tožnik kot strokovni delavec s področja športa ne more doseči treh ali več točk.
  • 57.
    UPRS Sodba I U 653/2019-6
    17.4.2019
    UP00023994
    ZMZ-1 člen 52, 52/1.
    mednarodna zaščita - pogoji za mednarodno zaščito - subsidiarna zaščita - pripadnost določeni družbeni skupini - varna izvorna država - osebne okoliščine - ponovljen postopek
    Toženka je zgolj pavšalno navedla, da je splošno znano dejstvo, da je Kosovo demokratična država z delujočim pravnim sistemom, ki vključuje tudi ustrezne mehanizme za zaščito v primeru kršitev človekovih pravic, ne da bi pojasnila, zakaj naj bi bilo tako tudi glede na navedene osebne okoliščine tožnika in ne da bi slednje preverjala, npr. tako, da bi pridobila poročila o tožnikovi izvorni državi.

    Toženka je dolžna tožnika seznaniti, na podlagi katerih informacij ugotavlja, da je Kosovo kljub tožnikovem zatrjevanju konkretno opisanih okoliščin, v katerih naj bi bil preganjan oz. naj bi mu grozila škoda, zanj varna država in po potrebi pridobiti, glede na podane navedbe in informacije tožnika, aktualne informacije o stanju v izvorni državi, ki zadevajo stopnjo organiziranega kriminala ter njegove povezanosti oz. vpliva na državne organe oz. organe pregona. Ker tega ni storila in tožniku ni dala možnosti, da se o tem izjasni, je v tem delu tudi onemogočena celovita sodna presoja izpodbijane odločbe.
  • 58.
    UPRS Sodba II U 117/2017-11
    17.4.2019
    UP00023282
    ZDavP-2 člen 143, 143/1, 143/2, 157, 157/5.
    izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - omejitve in izvzetja iz izvršbe - banka
    Ker tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z navedenima izvršilnima naslovoma, ni plačal, je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
  • 59.
    UPRS Sodba I U 2694/2017-17
    17.4.2019
    UP00023721
    ZTuj-2 člen 33, 37, 37/6, 37.a. ZZSDT člen 17, 18, 35, 35/1, 42, 42/1.
    enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
    Iz izdanega nesoglasja in tudi iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je organ glede pogojev za podajo (ne)soglasja uporabil 17. člen ZZSDT, ki se nanaša na izdajo enotnega doovljenja, če pa je zakonodajalec posebno uredil pogoje za izdajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve v 18. členu ZZSDT. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za bivanje in delo. To pomeni, da Zavod lahko zavrne soglasje samo, če kateri izmed dveh pogojev v prvem odstavku 18. člena ZZSDT ni izpolnjen.
  • 60.
    UPRS Sodba II U 41/2017-11
    17.4.2019
    UP00023174
    ZPIZ-2 člen 159, 159/3. ZPP člen 277, 277/2.
    odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zamudna sodba
    Zamudna sodba temelji na opustitvi zakonske dolžnosti podati odgovor na tožbo, po ZUS-1 pa takšne dolžnosti tožena stranka nima. 38. člen ZUS-1 določa, da mora tožena stranka poslati vse spise, v primeru da jih ne pošlje, sodišče odloči brez njih. Da ob posredovanju spisov še odgovori na tožbene navedbe je zgolj pravica tožene stranke in ne dolžnost tako kot po ZPP. Zato se v upravnem sporu določbe ZPP o zamudni sodbi ne uporabljajo.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>