ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3, 6/3-1. ZUP člen 35, 35-1.
informacija javnega značaja - izločitev uradne osebe - osebni podatek - javni uslužbenec - delovno razmerje
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da bi se morala predstojnica organa oziroma uradna oseba v tem primeru, ko je v obeh zadevah šlo za odločanje o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja o njenem dopustu, izločiti. Drži sicer, kot navaja toženka v obrazložitvi obeh odločb druge stopnje, da A.A. v predmetnih postopkih ni nastopala kot stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke, vendar pa je glede na to, da se zahtevani podatki nesporno nanašajo nanjo, po mnenju sodišča podana okoliščina, ki zbuja dvom o njeni nepristranskosti.
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je podatek o tem, kdaj je bila uradna oseba organa na dopustu, povezan z opravljanjem njene javne funkcije oziroma z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 283, 321. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11, 131.
davki - davek od drugih dohodkov - objektivne okoliščine - davčna goljufija - simuliran (navidezni) pravni posel
V zadevi so podane številne objektivne okoliščine - indici, iz katerih izhaja, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo davčno goljufijo in je takšne posle zavestno sklepal ter svojo pravo voljo davčnemu organu zavestno prikril.
odsvojitev delnic - imetniki delnic - hranilnica - ukrepi za stabilnost bank - usklajeno delovanje
V predmetni zadevi je svet Banke Slovenije po izvedenem postopku nadzora nad tožnico, kot subjektom nadzora, sprejel Odredbo, s katero je izrekel ukrep nadzora zoper nezakonite kvalificirane imetnike delnic hranilnice v okviru svojih zakonskih pristojnosti nadzora. Banka Slovenije ima pri izvrševanju svoje nadzorne funkcije kot strokovni organ, ki odloča na podlagi kompleksnih gospodarsko-finančnih ocen in predvidevanj, določeno polje strokovne presoje pri načinu opravljanja nadzorne funkcije in pri izbiri ukrepov.
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da so podane okoliščine, ki kažejo na usklajeno delovanje (dejavniki usklajenega delovanja), kot jih opredeljujejo Skupne smernice o skrbni oceni pri pridobitvah in povečanjih kvalificiranih deležev v finančnem sektorju v točki 4.6. oz. delničarski sporazum navedenih družb in sicer: njihovi posamezni lastniki so sorodstveno povezani, pojavljajo se kot zastopniki druge družbe, skupno vlagajo zahteve za izdajo soglasja za opravljanje dejavnosti, so medsebojno lastniško in upravljalsko prepletene, na sejah skupščine hranilnice predlagajo vsebinsko podobne in dopolnjujoče sklepe, zoper skupščinski sklep hranilnice v drugem krogu dokapitalizacije vlagajo dopolnjujoča si pravna sredstva, v časovnem zaporedju so vstopale v lastništvo hranilnice in si medsebojno prenašale delnice hranilnice, so za nakup delnic hranilnice uporabile sredstva drugih družb, ki so lastniško povezane oziroma prepletene in so na sejah skupščine hranilnice usklajeno glasovale.
ZDDV-1 člen 94, 94/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 160.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev obračunavanja ddv - katastrski dohodek - kmetijska dejavnost - gozdarska dejavnost
Iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 izhaja, da je obračunavanja DDV oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 EUR. Podrobneje izvajanje ZDDV-1 ureja Pravilnik o izvajanju ZDDV-1.
Zakonska in podzakonska ureditev, po kateri se v druge dohodke vštevajo tudi dohodki, kot so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike (subvencij), v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ni v nasprotju z načelom jasnosti in določnosti predpisov ter zakonitosti na področju davkov ter ni v neskladju z Ustavo RS.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - splošna verodostojnost prosilca - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito uradna oseba upošteva predvsem splošne informacije o izvorni državi, zlasti o stanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, družbeno političnem položaju in sprejeti zakonodaji kot tudi specifične informacije o izvorni državi, ki so podrobne, poglobljene in povezane s konkretnim primerom, lahko pa vključujejo tudi način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države. Tožena stranka bi se tudi zaradi tega določila morala opredeliti do informacij o izvorni državi, ki se nanašajo tako na Irak na splošno kot na razmere v kraju A, ki so jih predložili pooblaščenci tožnika.
Če upravni organ torej nek dokument šteje kot dokaz, pa četudi dokazu po vsebini ne sledi, vendar se do njega opredeli, pomeni, da je treba poskrbeti za prevod in izvedbo takega dokaza (v slovenskem jeziku).
Tožena stranka je napravila napačno dokazno oceno, ko ni sledila mnenju izvedenke, saj je že iz fotografij nedvomno razvidno, da je vlaga prisotna. Torej so bili zmotno presojani dokazi, saj je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju s podatki spisa.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - predhodno vprašanje
Stališče, ki ga je zavzelo Ustavno sodišče in po katerem odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova in zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopi v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika, po mnenju Vrhovnega sodišča, na katero v sklepu odkazuje Ustavno sodišče, pomeni, da je davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo. Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika, je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen - pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
V davčnem pravu do pobota pride ex lege, tj. po sili zakona, davčni organ pa nato takšen zakonski pobot le še ustrezno dokumentira v svojih evidencah in o njem obvesti zavezanca za davek. Vsled navedenega z obvestilom zavezancu za davek davčni organ ne ustvarja nobenih pravnih posledic oz. takšno obvestilo nima nobenega normativnega učinka, temveč gre, kot to pove že ime, le za obvestilo.
Čim obvestilo samo po sebi ne ustvarja pravic in dolžnosti, pa ga ni mogoče obravnavati, kot da gre za odločbo (s katero je bilo meritorno odločeno v konkretni upravni zadevi), ki bi jo bilo moč izpodbijati s pritožbo po 229. členu ZUP, zato je treba po drugem odstavku 240. člena ZUP takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je popolnoma izostala vsebinska presoja ugovornih navedb, ki se nanaša na zatrjevanje tožnika o obstoju njegove aktivne legitimacije za vložitev ugovora zaradi njegovega položaja zastavnega upnika v razmerju do njegovega dolžnika - imetnika prejšnje blagovne znamke, vključno z (vsebinsko oziroma primerjalno) opredelitvijo v zvezi z v ugovoru uveljavljanimi materialnimi predpisi, ki pridejo v tem primeru v poštev in ki po mnenju tožnika terjajo širšo razlago določbe 101. člena ZIL-1, kot jo obrazlaga organ v svojem sklepu.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - predhodno vprašanje
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo. Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen – pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
Prenos radijske frekvence je mogoč le pod pogoji iz 55. člena ZEKom-1, med katerimi je tudi njeno predhodno soglasje. Po zakonu ni ovire, da se imetnik (so)uporabi frekvence odpove, vendar to ne pomeni, da se lahko odpove v korist določeni osebi. V tem primeru bi šlo namreč prav za tak prenos, za katerega veljajo pogoji iz 55. člena ZEKom-1.
ZUS-1 člen 3, 28, 29, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZP-1 člen 56.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeči stranki sta tožbo zoper sodbo vložili po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 in je zato tožba prepozna.
Izpodbijano sodno odločbo je izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu v okviru sodnega postopka obravnave prekrška po Zakonu o davčnem postopku. Izpodbijano sodbo je torej redno sodišče izdalo v okviru svoje sodne funkcije. Upoštevajoč določbo 3. člen ZUS-1, sodba Okrajnega sodišča v Novem mestu, ki jo tožnika s tožbo izpodbijata, tako ni niti upravni akt niti drugi akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
ZVZD-1 člen 68, 68/1, 68/1-1, 69. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (2011) člen 3, 19, 19/1.
varnost in zdravje pri delu - ukrep delovnega inšpektorja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja - retroaktivnost
ZVZD‑1 v 1. alinei prvega odstavka 68. člena jasno določa, in to nespremenjeno velja tako v času izdaje dovoljenja tožnici kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, da se imetniku dovoljenje odvzame, če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja (slednje pa po pooblastilu iz 70. člena istega zakona določi minister s podzakonskim aktom - pravilnikom). To pomeni, da že sam zakon ne predvideva, da imetnik po tem, ko mu je dovoljenje enkrat izdano, ni več podvržen izpolnjevanju pogojev, ampak, nasprotno, predvideva celo možnost odvzema dovoljenja ob neizpolnjevanju pogojev, pri čemer pa nikjer v zakonu ni predpisano, da se pogoji v času ne bodo spreminjali.
Toženka v odgovoru na tožbo pojasni, da je pred izdajo izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti pridobila tudi kopijo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki je bila izdana prejšnjima lastnikoma. Nadalje šele v odgovoru na tožbo dodatno pojasnjuje svoje razloge glede tega, čemu šteje, da je površina pod izzidkom uporabna, tj. da gre za nadstrešek, saj je površina namenjena parkiranju, na kar je lahko tožnica odgovorila šele v pripravljalni vlogi, in sicer s tem, da bo v pritlični etaži prazen prostor, in da sta vozili narisani zgolj na delu izzidka. Po presoji sodišča je s takim vodenjem upravnega postopka prišlo do kršitve 9. člena ZUP.
varstvo okolja - požar - okoljska škoda - sanacija
Prvi tožnik ima prav, da zgolj formalno sklicevanje na določbe Uredbe o vrstah ukrepov za sanacijo okoljske škode, ne da bi se toženka konkretno opredelila do omenjenih poročil, ki jih je predložil, in brez navedbe ugotovitev, ali je s tem izpolnil obveznost sanacije tal, kot je določena v prvem odstavku 16. člena te uredbe, ne pomeni ustrezne obrazložitve. Toženka namreč ni v ničemer pojasnila, ali je prvi tožnik sanacijo tal izvedel na način, da ta ob upoštevanju rabe tal ne predstavlja večjega tveganja zaradi škodljivih vplivov na zdravje ljudi.
Toženkina posplošena navedba, da je izvedenec spreminjal svoje mnenje, ni skladna z navedenimi pravili postopka, zlasti, ker tudi ni pojasnila, zakaj je svojo odločitev utemeljila na predpisih, ki se nanašajo na operativni monitoring in ne morebiti na preiskovalni monitoring, ki se izvaja v situacijah, kot je obravnavana.
Glede toženkine navedbe, da je določitev obdobja obnovitve Tojnice v referenčno stanje negotova, ker ekološko stanje gorvodnih delov Tojnice ni znano, pa sodišče pojasnjuje, da tožniku ni mogoče nalagati večjih obveznosti, kot izhajajo iz posledic požara, zato je treba najprej ugotoviti referenčno stanje.
Kompenzacijski ukrep sanacije okoljske škode je možno določiti šele po tem, ko sta določeni primarna in dopolnilna sanacija.
ZEKom-1 člen 191, 191/3. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi upravnega postopka - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - podelitev radijskih frekvenc
Tako za odločbo agencije kot za sklep agencije, izdana v upravnem postopku, velja, da sta dokončna ter da zoper odločbo in sklep agencije pritožba ni dovoljena. Ne ZEKom-1 ne drug zakon, ki bi urejal delovanje agencije, namreč ne določata drugače.
Izpodbijana sklepa o združitvi zadev v en postopek oziroma o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ne štejeta. Zato takih sklepov v upravnem sporu samostojno s tožbo ni mogoče izpodbijati.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 15, 25, 25/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - uvrstitev na prednostno listo - izbris iz evidence
Pravno odločilna dejstva v obravnavani zadevi, v kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o izbrisu tožnice s seznama, na katerega je bila uvrščena z odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2017, odpravi cit. odločbe in prenehanju upravičenj tožnice iz naslova Javnega razpisa, so tista, ki jih kot takšna določa drugi odstavek 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: (i) da se upravičenec iz seznama (ii) ne odzove na (iii) ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi pogodbe. V obravnavani zadevi je bila tožnica nesporno upravičenec iz seznama iz prvega odstavka 25. člena Pravilnika, tožnica pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni osporavala, da jo je najemodajalec ponovno, torej več kot enkrat pozval k sklenitvi najemne pogodbe in/ali da se sama temu pozivu ni odzvala na način sklenitve najemne pogodbe.
Stroški gradnje komunalnih vodov za individualno priključitev objekta, ki ne predstavljajo javnega komunalnega omrežja in stroški fizične priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo, pa niso predmet odmere komunalnega prispevka in niso vključeni v odmerjeni znesek komunalnega prispevka. To pa pomeni, da je stroške individualnih priključkov (ki se potem sicer priključijo na javno infrastrukturo) dolžan nositi sam investitor, torej v tem primeru tožnik. Tožniku pa je bil tudi zaračunan komunalni prispevek za opremo, ki jo je dolžna zagotavljati lokalna skupnost (torej vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, ceste, objekti ravnanja z odpadki, odprte javne površine), ne pa druga oprema, ki jo je tožnik tudi sam zgradil (tj. priključek na elektriko in javno telekomunikacijsko omrežje).
gozd - posegi v gozd - soglasje zavoda za gozdove slovenije - soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor - ogrožanje funkcije gozdov - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ocenil, da bo ureditev strelišča, vključno z opozorilnimi znaki, bistveno ogrozila rekreacijsko funkcijo varovalnega gozda, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj organ šteje, da je tudi strelišče locirano v gozdu oziroma gozdnem prostoru, ter posledično odloča o obeh posegih (strelišču in območju varovanja), torej mimo zahtevka tožnika.
Sodišče soglaša z organom, da je funkcija gozda (1. člen ZG) tudi rekreacija, ter da je predvsem v varovalnih gozdovih funkcije gozdov, kot jih določajo gozdno gozdarski načrti, treba poudarjeno varovati. Vendar je treba tudi v primeru varovalnih gozdov popolno raziskati dejansko stanje in ugotoviti realne dejavnike ogrožanja v zvezi s funkcijo, ki bi bila lahko ogrožena.