mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in novi dokazi - vsebinska presoja - upravni postopek
Tožnik je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih razlogov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov. Pristojni organ zahtevo za uvedbo ponovnega postopka zavrže, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito, kar pomeni, da se opravi vsebinska presoja ter medsebojna analiza navedenih dejstev oziroma predloženih dokazov iz prvotnega postopka ter postopka v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka. V predmetni zadevi torej ne gre za zavrženje zahtevka iz formalnih razlogov po ZUP, ampak za presojo, ali gre glede na vsebino novih dejstev ali novih dokazov za takšne okoliščine, ki pomembno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - splošna verodostojnost prosilca - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito uradna oseba upošteva predvsem splošne informacije o izvorni državi, zlasti o stanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, družbeno političnem položaju in sprejeti zakonodaji kot tudi specifične informacije o izvorni državi, ki so podrobne, poglobljene in povezane s konkretnim primerom, lahko pa vključujejo tudi način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države. Tožena stranka bi se tudi zaradi tega določila morala opredeliti do informacij o izvorni državi, ki se nanašajo tako na Irak na splošno kot na razmere v kraju A, ki so jih predložili pooblaščenci tožnika. Če upravni organ torej nek dokument šteje kot dokaz, pa četudi dokazu po vsebini ne sledi, vendar se do njega opredeli, pomeni, da je treba poskrbeti za prevod in izvedbo takega dokaza (v slovenskem jeziku).
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - omejitve in izvzetja iz izvršbe - banka
Ker tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z navedenima izvršilnima naslovoma, ni plačal, je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - občinski prostorski plan - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja
Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-Č
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - vrednotenje - prosta presoja dokazov - dokazno breme - prekluzija
Tožnica tudi po dopolnitvi predloga za napredovanje ni izkazala pridobitve oz. doseganja dodatnih točk za opravljeno strokovno delo, ki se v skladu s pravilnikom točkuje s štirimi točkami, ker za to ni predložila takšnih dokazil, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti, to je na stopnji gotovosti toženki omogočali ugotoviti, da je strokovno delo, ki ga je pripravila in izvedla, samostojni referat.
igre na srečo - soglasje za pridobitev deleža koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo - izdaja soglasja - neizpolnjevanje pogojev
Po mnenju sodišča „zgodovina pravne osebe“ nedvoumno vsebuje navedbo in opis dejavnosti, ki jih je vlagatelj opravljal do vložitve vloge, torej izkušnje. Navodilo naj vlagatelj predloži drugo dokumentacijo za katero meni, da bo na njeni podlagi izkazal svojo primernost in pozitivni vpliv na razvoj dejavnosti, ki jo želi prevzeti/izvajati, pa po mnenju sodišča vsekakor vsebuje tudi priporočila.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zamudna sodba
Zamudna sodba temelji na opustitvi zakonske dolžnosti podati odgovor na tožbo, po ZUS-1 pa takšne dolžnosti tožena stranka nima. 38. člen ZUS-1 določa, da mora tožena stranka poslati vse spise, v primeru da jih ne pošlje, sodišče odloči brez njih. Da ob posredovanju spisov še odgovori na tožbene navedbe je zgolj pravica tožene stranke in ne dolžnost tako kot po ZPP. Zato se v upravnem sporu določbe ZPP o zamudni sodbi ne uporabljajo.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Odločba je neobrazložena, saj je toženka sama pridobila informacije o tožnikovi izvorni državi (pri čemer ni naredila povzetkov teh informacij in jih ni dala v izjasnitev tožniku, kar prestavlja kršitev pravice tožnika do izjave), v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj kljub temu, da sama ugotavlja, da je iz teh informacij razvidno, da so tisti, ki se odrečejo islamu, lahko zaprti in kaznovani, in kljub tožnikovim navedbam oz. izpovedbi, da je ateist, da se je v času Ramadana na skrivaj hranil in da ne želi več skrivati tega, da je ateist, saj svojih misli noče več skrivati in bi se soočil s težavami zaradi svojega verskega prepričanja, toženka vseeno meni, da v njegovih navedbah ni nobenih tehtnih razlogov, da Alžirija ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država. Dokaz, kjer se navaja zgolj naslov spletne strani, ki je v tujem jeziku, ne da bi bil narejen vsaj kratek preveden povzetek relevantne vsebine iz te spletne strani, ni dovolj konkretiziran in opredeljen.
odmera komunalnega prispevka - nadomestna gradnja ali nov objekt - komunalni priključki - rekonstrukcija ali novogradnja - požarna varnost
Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - skrbnik živali
Sodišče se ne strinja s trditvami, da tožnik ni pasivno legitimiran, da bi bil stranka upravnega postopka iz razloga, ker naj bi bil lastnik posestva pokojni oče, zapuščinski postopek pa še ni končan. Za ta postopek je to nerelevantno, saj 7. člen Zakona o zaščiti živali zavezuje k dolžnostim skrbnega ravnanja skrbnika živali, ki pa ni nujno lastnik. V zvezi s tožbenimi navedbami, češ da se inšpekcijski organ ni opredelil do tožnikovih navedb, da se seno za krmo shranjuje posebej, da kruh ni bil plesniv, da je tožnik oskrboval živali z ustrezno količino krme, da je bil hlev očiščen dvakrat dnevno in da je tožnik imel že nabavljen material za ustrezno osvetlitev hlevskih prostorov, sodišče pojasnjuje, da je bilo z inšpekcijskim pregledom na kraju samem dne 30. 3. 2017 ugotovljeno za vsako žival posebej, v kakšnem stanju se nahaja, pri čemer je iz opisa posamezne živali razvidno, da je za večino od njih bilo ugotovljeno, da ne dosegajo ustrezne telesne teže, da so slabo razvite in da imajo malo maščobnega tkiva, da so shujšane in podobno. Četudi bi se izhajalo iz stališča, da se je tožnik za živali trudil, kolikor on meni, da je bilo to ustrezno in potrebno, pa stanje živali, kakršno je bilo ugotovljeno ob samem ogledu, kaže, da za njih ni bilo ustrezno poskrbljeno, saj če bi bilo, potem ne bi bile v takem stanju, kot je to ugotovil inšpektor.
zavrženje pritožbe - rok - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - fikcija osebne vročitve
V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - solastništvo - hipoteka - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - skupno premoženje zakoncev
V postopku, ki je tekel, je tožeča stranka pridobila premoženje, s katerim lahko zdaj formalno pravno razpolaga. Ker je po postopku postala zemljiškoknjižna lastnica, s sodbo ugotovljen solastninski delež predstavlja pridobljeno premoženje v smislu 48. člena ZBPP. Na to ne vpliva, da gre za solastninski delež na skupnem premoženju.
mednarodna zaščita - pogoji za mednarodno zaščito - subsidiarna zaščita - pripadnost določeni družbeni skupini - varna izvorna država - osebne okoliščine - ponovljen postopek
Toženka je zgolj pavšalno navedla, da je splošno znano dejstvo, da je Kosovo demokratična država z delujočim pravnim sistemom, ki vključuje tudi ustrezne mehanizme za zaščito v primeru kršitev človekovih pravic, ne da bi pojasnila, zakaj naj bi bilo tako tudi glede na navedene osebne okoliščine tožnika in ne da bi slednje preverjala, npr. tako, da bi pridobila poročila o tožnikovi izvorni državi. Toženka je dolžna tožnika seznaniti, na podlagi katerih informacij ugotavlja, da je Kosovo kljub tožnikovem zatrjevanju konkretno opisanih okoliščin, v katerih naj bi bil preganjan oz. naj bi mu grozila škoda, zanj varna država in po potrebi pridobiti, glede na podane navedbe in informacije tožnika, aktualne informacije o stanju v izvorni državi, ki zadevajo stopnjo organiziranega kriminala ter njegove povezanosti oz. vpliva na državne organe oz. organe pregona. Ker tega ni storila in tožniku ni dala možnosti, da se o tem izjasni, je v tem delu tudi onemogočena celovita sodna presoja izpodbijane odločbe.
ZZZiv člen 4, 26, 26/1. ZON člen 26, 81, 92. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004) člen 5, 7, 7a. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 16
Sodišče ni našlo nezakonitosti v pravnih določilih Odloka/2018, ampak zgolj v Prilogi odloka/2018. Tožena stranka je s Prilogo odloka/2018 kršila materialno pravo in sicer razlago in uporabo pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti za reševanje problemov družbene sprejemljivosti in upravljanja s škodo in pogoja, da mora biti odvzem omejen na „nekatere“ medvede v smislu zadostne zveze med številom medvedov, predvidenih za odstrel po posameznih območjih, in dokumentiranim mnenjem interesnih skupin oziroma javnosti ter škodnih dogodkov ali pojavnosti medvedov, ki ogrožajo varnost ali povzročajo nevarnost za premoženje, na teh območjih. Gre za nepravilno uporabo določbe člena 7.a Uredbe/2004 v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe/2004 v zvezi z določilom 16(1)(e) člena Direktive o habitatih ter previdnostnim načelom ter tretjega odstavka 14. člena v povezavi z 92. členom ZON in 5. alinejo prvega odstavka 26. člena ZZZiv. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na Prilogo odloka/2018 in jo je odpravilo ter v tem delu vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek.
univerza - avtonomija univerze - pristojnost - dvostopenjski postopek - javna služba - nosilec javnih pooblastil
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni drugostopenjski organ v upravnih zadevah, kjer v upravnem postopku odločajo organi univerze, hkrati pa tudi ne obstaja noben drug organ, ki bi imel vlogo drugostopenjskega organa v zvezi z upravnim odločanjem univerzitetnih organov. Z dokončnim upravnim aktom univerze se upravni postopek na univerzi konča in je možen le še upravni spor. Ker tožena stranka ni drugostopenjski organ pri upravnih odločitvah univerze in ker tudi noben drug organ nima pri tem vloge drugostopenjskega organa, je tožena stranka pravilno zavrgla vlogo. Pri pedagoškem procesu ne gre za oblastveno odločanje, ampak za izvajanje negospodarske javne službe, torej za storitveno dejavnost javnega sektorja, kot jo opravljajo tudi zdravstvene ustanove, ostale izobraževalne ustanove, kulturne ustanove ipd. Izvajalci javnih služb postopajo v skladu z ZUP, kadar odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev, vendar pa za njih glede odločanja na drugi stopnji ne velja določilo 232. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanaša le na nosilce javnih pooblastil.
URS člen 58. ZUS-1 člen 2, 17. ZVis člen 38.a, 41, 71
vpis na fakulteto - avtonomija univerze - pogoji za vpis - pasivna legitimacija - litispendenca
Sodišče izpodbijani akt presoja s procesnega vidika, v materialnem smislu pa samo toliko, kolikor gre za pravico do enakega dostopa do izobraževanja na visokošolskih zavodih pod enakimi pogoji. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi imel, v skladu z določbami Razpisa za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze na Primorskem v študijskem letu 2016/2017, izpolnjene pogoje, in sicer vsaj polovico obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. To pa pomeni, da sta organa obeh stopenj v tej zadevi, ob upoštevanju citiranih določb Razpisa, odločila pravilno.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1. ZSta-1 člen 7, 7/1, 7/2, 22, 22/1, 22/2. ZASP člen 9
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - avtorsko delo - slovenski nacionalni standard
Oseba javnega prava je tista oseba, ki ji tak status izrecno določa zakon. Tožniku status osebe javnega prava določa prvi odstavek 7. člena Zakona o standardizaciji (ZSta-1), drugi odstavek istega člena določa še, da tožnik posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ta zakon posameznih vprašanj ne ureja drugače, zato nedvomno, spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja v smislu ZDIJZ. Nacionalni standardi torej tako po načinu nastanka kot po zakonski opredelitvi že na prvi pogled v celoti ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja.
ZMZ-1 člen 84. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 24
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - pravna podlaga
Ker se toženka sklicuje na 84. člen ZMZ-1 in 68. člen ZTuj-2, sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje tožnika, za katerega po mnenju toženke obstoji nevarnost pobega in v zvezi s katerim poteka postopek po Uredbi Dublin III, v ZMZ-1 (in ne v ZTuj-2) ni zakonske podlage.
gradbena inšpekcija - nelegalna gradnja - obnova postopka - obnova inšpekcijskega postopka - status zemljišča - ni predhodno vprašanje
Vprašanje pravnega statusa zemljišča (kmetijsko ali stavbno) ni bilo predhodno vprašanje, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu. Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.