Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2008) člen 15. ZUS-1 člen 5, 5/4. PZ člen 32, 32/3. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2018) člen 4, 7.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - splošni ali posamični akt - koncesijski akt - koncesnina
Določbi 4. in 7. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, nista akta izdana v obliki predpisa, ki urejata posamična razmerja in kot taka akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229, 260, 260-9.
tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu - položaj stranke v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima pravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja tožnika v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku. Če ta še ni končan, lahko tak položaj doseže s posebno zahtevo v skladu s 43. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan pa ima možnost obnove postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Odločanje o tem vprašanju je v pristojnosti upravnega organa in hkrati predmet upravnega postopka, v katerem organ presodi, ali oseba, ki zahteva udeležbo (vročitev oziroma obnovo), izpolnjuje pogoje za udeležbo v postopku kot stranska udeleženka iz 43. člena ZUP.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug (2017) člen 17.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - uredba o državnem prostorskem načrtu - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Za presojo, ali državni prostorski načrt ureja posamična razmerja z učinkom upravnega akta, je treba ugotoviti, ali posamezna norma tega akta neposredno vpliva na pravni položaj določene osebe, torej ali sprememba (omejitev, izguba pravice itd.) nastopi neposredno na njeni podlagi in le enkratno v konkretnem življenjskem primeru. Navedeno pa samo po sebi vključuje tudi presojo, ali določene osebe norma zadeva posamično (individualno), torej ali učinkuje zgolj na določen krog oseb. Opisane presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, čeprav iz izpodbijane sodbe in tožbe, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da so pritožniki že v tožbi navajali razloge, zaradi katerih naj bi 17. člen izpodbijane Uredbe urejal posamična razmerja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024300
ZUS-1 člen 13, 13/1-3, 75, 75/3, 77. ZPP člen 339, 339/2-1, 350, 350/2, 356. ZMZ-1 člen 6.
mednarodna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - nepravilna sestava sodišča - enostavno dejansko in pravno stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
Sojenje po sodniku posamezniku v upravnem sporu je izjema od senatnega sojenja, ki jo je treba razlagati restriktivno, v korist senatnega sojenja.
Kriterij "enostavnega dejanskega in pravnega stanja", ki ga ZUS-1 določa kot možen razlog za izjemo od senatnega sojenja predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti (ustrezno obrazložiti) glede na konkretni primer.
V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo svoje odločitve o sojenju po sodniku posamezniku, prav tako pa je glede obseg obrazložitev sodbe, v sodbo povzetega ugotovljenega dejanskega stanja in dokaznih predlogov evidentno, da v zadevi ne gre za enostavno dejansko in pravno stanje.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - pravica do nepristranskega sodnika - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - ista zadeva - videz nepristranskosti
V obravnavanem primeru ne gre za izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP, saj je pravdna zadeva, na katero se tožnik sklicuje, tekla pred okrajnim sodiščem in med drugimi strankami kot ta upravni spor, zato ne gre za sojenje v isti zadevi.
Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. Tožnik z zahtevo za izločitev višje sodnice v upravnem sporu z vsebinskim polemiziranjem z odločitvijo v drugem postopku ne more uspeti. Postopkovne kršitve ali tam sprejeta materialnopravna stališča, ki naj bi bila po njegovo zmotna, je (bilo) mogoče izpodbijati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
Negativna odločitev za stranko v drugem postopku (kar ni primer v obravnavani zadevi, ker pritožnik v tistem drugem postopku niti ni bil stranka) sama zase še ne more pomeniti sodničine pristranskosti, niti vzbuditi dvoma v njeno nepristranskost.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024297
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 21, 27, 27/1-2, 27/2, 30, 30/2, 49, 49/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno
Pritožnica uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki je v obravnavani zadevi dopusten, saj je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi sàmo ugotovilo dejansko stanje. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja se pojavlja predvsem v treh oblikah, kot zmotna dokazna ocena, kot zmotna uporaba pravil izkušenj ali uporaba napačnih oziroma na konkreten primer neuporabljivih izkustvenih pravil. Za utemeljitev katerekoli od teh oblik pa ne zadošča, da pritožnik navede le, katero dejstvo je zmotno ugotovljeno, temveč mora tudi argumentirati, zakaj naj bi bilo stališče sodišča o (ne)dokazanosti določenega dejstva nepravilno.
zavrženje tožbe kot prepozne - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - vročitev pooblaščencu in vročitev stranki - vročitev nepooblaščeni osebi - ugoditev pritožbi
Odvetnika sta bila določena za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči pritožnici v konkretnem kazenskem postopku. V tem postopku sta torej lahko delovala kot strankina pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da sta s tem pridobila oziroma imela pooblastilo za zastopanje pritožnice v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi katere sta bila eden razrešen drug pa postavljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe ključno, kdaj je bila odločba vročena pritožnici in ne odvetnikoma, ki v tem postopku nista nastopala kot pooblaščenca.
DAVKI - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024273
ZUS-1 člen 51, 51/1, 59, 59/1, 60, 75, 75/. ZMZ člen 75, 75/1. ZMZ-1 člen 20.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - neizvedba glavne obravnave - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - opredelitev do navedb stranke - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dejansko stanje v upravnem postopku - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje je v bistvenem oprta na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. V takem primeru pa ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe upravnega sodišča, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno (ker je bil predmet presoje sodišča prve stopnje) in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi (prvi odstavek 75. člena ZUS-1) predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje (in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopusten.
stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - zavrženje pritožbe
Ker 82. člen ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče. Do takšnega razumevanja navedene določbe ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, ki kaže na to, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka razlaga po namenu zakona, saj je dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 31, 31/1, 36, 36/3, 40, 40/1. ZPP člen 20, 20/3.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - začasni sklep za zavarovanje - vezanost sodišča na tožbeni predlog - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - pozivanje na dopolnitev - formalne pomanjkljivosti - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
S tem, ko je upravni organ pritožbo zoper začasni sklep zavrgel in je to odločitev potrdil pritožbeni upravni organ, pritožbeni organ ni vsebinsko presojal pravilnosti in zakonitosti začasnega sklepa, ampak le procesno odločitev o zavrženju pravnega sredstva, ki zato ni bilo meritorno obravnavano. Da bi pritožnik dosegel to obravnavo, bi moral v upravnem sporu najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper začasni sklep, to je doseči odpravo sklepa o zavrženju pritožbe, saj gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Šele ko bi bil ta sklep odpravljen in bi drugostopenjski upravni organ o njegovi pritožbi odločil po vsebini, pritožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen (ker bi bila pritožba zavrnjena), bi zoper začasni sklep lahko vložil tožbo v upravnem sporu.
stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Pritožba zoper sklep v upravnem sporu je dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče (npr. ZPP, ki se ga v upravnem sporu v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače).
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00022936
ZMZ-1 člen 28, 28-3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/1-1, 75/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15., 15-c.
mednarodna in subsidiarna zaščita - razlogi preganjanja - krvno maščevanje med Hazari in Afganistanci - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi veroizpovedi - sklicevanje na sodbo SEU - resna škoda - resna in individualna grožnja - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Čim bolj je prosilec sposoben izkazati individualno prizadetost, da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj, tem nižja stopnja samovoljnega nasilja bo zadoščala, da se mu prizna pravica do subsidiarne zaščite.
Razlogi o odločilnem dejstvu, torej o stopnji samovoljnega nasilja, ki bi pritožniku samo zaradi navzočnosti na ozemlju (oziroma njegovemu delu), na katerem obstaja nasilje, utegnilo povzročiti resno škodo, niso jasni. Nejasnost razlogov izpodbijane sodbe glede pojma samovoljnega nasilja pomeni, da je možnost preizkusa izpodbijane sodbe v tem delu izključena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1.
dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je bilo odločeno o tem, da se postopek za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku zaradi tam navedenih kaznivih dejanj, predstavlja zgolj procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnika. Edini pravni učinek takega sklepa je v tem, da do nastopa v njem predvidenih okoliščin upravni postopek pred toženo stranko ne teče in da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja ter ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje. Tako sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 (prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu; 5. člen ZUS-1).
ZN člen 8, 8/1-6, 8/5, 10, 10/1, 19, 19/1-3, 19/1-4, 19/1-7, 19/3, 106.a, 106.a/4. ZUP člen 13. URS člen 34, 115, 156.
razrešitev notarja - izpolnjevanje pogojev za imenovanje - razrešitveni razlog - pravnomočna obsodila kazenska sodba - oseba vredna javnega zaupanja - presoja skladnosti z Ustavo RS - pravne posledice obsodbe - nekaznovanost - test sorazmernosti - strogi test sorazmernosti - tekoči posli vlade - dokončanje že začetih postopkov - pooblastilo za odločanje
Razrešitev notarja na podlagi obstoječe kazenske obsodbe ni mogoča zgolj na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN temveč tudi na podlagi petega odstavka 8. člena ZN. V prvem primeru je se razrešitev notarja opravi brez ocene vrste in načina izvedbe kaznivega dejanja, zgolj na podlagi objektivne okoliščine dolžine kazni oziroma izreka varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, v drugem primeru pa je potrebna ocena moralne (ne)vrednosti obsojenega notarja glede na vrsto in način (okoliščine) izvedbe kaznivega dejanja.
Opravljanje tekočih poslov s področja urejanja kadrovskih vprašanj, kot so imenovanja in razrešitve, pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana nekaznovanost, strokovnost in delovne izkušnje (ne pa politična primernost), ne predstavlja ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov, saj gre za pristojnost ministrstva za nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovorno (do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov). V konkretnem primeru je šlo za dokončanje upravnega postopka, ki je bil že v teku in za izdajo izpodbijane odločbe o razrešitvi notarja kot zaključku tega postopka, kar zapade pod pojem „tekočih poslov“.
imenovanje notarja - ponovljeni postopek - vezanost upravnega organa na stališče Vrhovnega sodišča - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - ocena strokovne komisije - obseg sodne kontrole - strokovna ocena
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v ponovnem postopku ob upoštevanju opisanih stališč iz predhodne sodbe Vrhovnega sodišča odločila v skladu s prvim odstavkom 10a. člena ZN in je po seznanitvi z mnenjem izbirne komisije z dne 14. 6. 2018 (iz katerega so bile razvidne ocene posameznih kandidatk) ter po vpogledu v upravni spis, kot najprimernejšo kandidatko za imenovanje na prosto notarsko mesto izbrala kandidatko, ki je v izbirnem postopku, ki ga je opravila izbirna komisija, dosegla najvišje število točk.
Pritožničin temeljni pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nezakonita, ker sodišče v njej v bistvenih razlogih sledi izpodbijani odločbi tožene stranke, ki napotkov Vrhovnega sodišča za dopolnitev postopka v ponovnem postopku ni upoštevala, ni utemeljen. Vrhovno sodišče je sicer v navedeni sodbi (ob presoji, da je bilo stališče, na katerem je temeljila izpodbijana sodba in izpodbijana odločba, materialnopravno napačno) toženi stranki naložilo, da bo morala v ponovnem postopku presoditi, ali je imela podlago za svojo izbiro v določbah ZN in ali so bili upoštevani zakoniti razlogi za izbiro drugega kandidata namesto pritožnice. To pa pomeni le, da je ob pravilni uporabi materialnega prava v ponovnem postopku dejanska podlaga odločitve o izbiri ministra (lahko) drugačna, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je ključno dejstvo, ki je bilo v ponovnem postopku podlaga za odločanje tožene stranke, doseženo število točk, ki ga je izbirna komisija opravila pod enakimi pogoji za vse kandidatke, zato ponovno vrednotenje doseženih rezultatov strokovne usposobljenosti (kar skuša doseči pritožnica v tem upravnem sporu) ni bilo potrebno.
davčna izvršba - začasna odredba - pritožbene novote - neizkazana težko popravljiva škoda
Z golo trditvijo, da bo tožniku z nadaljevanjem postopka davčne izvršbe nastala nenadomestljiva škoda, verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta, ni izkazana.
ZLS člen 15.b, 15.b/6, 15.b/15. ZUS-1 člen 73, 73/1. ZLV člen 101, 102.
potrditev mandata člana občinskega sveta - dovoljenost pritožbe - ustanovitev nove občine - ugoditev pritožbi
Dovoljena je pritožba zoper sodbo, s katero Upravno sodišče odloči o potrditvi mandata (izvoljenega) člana občinskega sveta, kateremu občinski svet na podlagi pritožbe (neizvoljenega) kandidata za člana občinskega sveta ni potrdil mandata.
začasna odredba - inšpekcijska odločba - kmetijska in gozdna zemljišča - težko popravljiva škoda ni izkazana
Ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. Začasna odredba namreč ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena (da tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta, če zakon ne določa drugače), temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Te pa pritožnik ni izkazal.
ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. ZUS-1 člen 5, 75, 75/3. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 58. Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača (odsek Renče) (2016) člen 2, 12, 23, 26.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - uredba o državnem prostorskem načrtu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - ugoditev pritožbi
Vsak državni prostorski načrt ne vsebuje nujno zgolj splošne in abstraktne pravne norme. Čeprav zakon določa, da gre za splošni akt, lahko ta akt po odločitvi normodajalca (Vlade Republike Slovenije) vsebuje tudi posamezne norme, ki urejajo posamična razmerja tako, da učinkujejo enako kot to velja za upravne akte. Zato je treba v vsakem konkretnem primeru (glede na trditveno podlago v tožbi) opraviti presojo posamezne norme državnega prostorskega načrta in ugotoviti, ali je ta res splošna, tako da se nanaša na nedoločljiv krog oseb, oziroma abstraktna in torej ureja nedoločeno število bodočih primerov, ali pa je konkretna in ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb.
začasna odredba - privez - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Gola trditev o izgubi priveza kot škodljivi posledici, tudi če bi pritožnica izkazala nenadomestljivost njenega pravnega položaja v teku sodnega postopka, še ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije sodišča z začasno odredbo v skladu z ZUS-1. Kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje težka popravljivost določene posledice odločitve organa oblasti, torej tožene stranke (dejstvo, da tudi v primeru uspeha s tožbo ne bo mogoče vzpostaviti položaja, kot je bil v času vložitve vloge in pred odločitvijo o njej) za izdajo začasne odredbe ne zadošča.
Škoda v smislu 32. člena ZUS-1 mora izhajati iz izpodbijanega akta, in torej prizadevati posameznika v njegovem pravno varovanem položaju. Pritožnica bi v obravnavanem primeru morala tako zatrjevati in utemeljiti, da želi preprečiti nastanek določene (oblike, vrste) premoženjske ali nepremoženjske škode, ki izhaja iz posega v njeno pravico ali pravno varovan interes.