ZUS-1 člen 32. ZVO-1 člen 7, 8. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 191, 191/2.
inšpekcijski ukrep - začasna odredba - okoljevarstveno dovoljenje - ireverzibilna škoda - verjetnost uspeha s tožbo - odlog izvršbe - previdnostno načelo - neizkazana težko popravljiva škoda
Ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavanem primeru je to le škoda v smislu negativnih posledic izvršitve izpodbijanega akta, ki izhajajo iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Povedano drugače, zgolj posledice, ki so dejansko namen in cilj izrečenega ukrepa, pa čeprav so te ireverzibilne, same po sebi še ne pomenijo težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Drugačna razlaga bi namreč že na splošni ravni vzpostavila učinke, da bi se že sami ukrepi, vsebovani v izreku upravnih aktov, šteli za težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1, za kar pa v zakonu ni podlage.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - postopek javnega naročila - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - pravica do učinkovitega sodnega varstva - vrnitev v prejšnje stanje - izkazana težko popravljiva škoda
Tožba organa (zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja prosilcu) zadrži izvršitev odločbe, kar pomeni da je izpolnitev naložene obveznosti po samem zakonu vezana na okoliščino pravnomočne odločbe. Vendar pa ZInfP ne določa suspenzivnosti tožbe za primer, ko tožbo vloži oseba, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, torej stranska udeleženka iz upravnega postopka. Ta lahko doseže odložitev izvršitve odločbe do pravnomočne odločitve v upravnem sporu z uporabo instituta začasne odredbe, torej na način in pod pogoji, določenimi v 32. členu ZUS-1.
Kot težko popravljiva škoda je lahko razumljeno tudi stanje, povzročeno z vnaprejšnjim posredovanjem informacij, ki še ni presojeno kot zakonito, če bi njihovo razkritje pomenilo prikrajšanje tožnika na področju njegovega delovanja. Ker v primeru ugoditve tožbi vrnitev v prejšnje stanje glede razkritih informacij ni mogoča, je v tem pogledu tudi ugotovljeno prikrajšanje nepopravljivo, sodno varstvo pa zato brez pomena.
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - koncesija - odkupna opcija - koncesijska pogodba - koncesijski akt - prenehanje koncesijske pogodbe - pogodbeno razmerje - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ni upravna zadeva - napačen pravni pouk
Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbeno predviden odkup koncesije, je spor o izpolnjevanju pogojev za ta odkup spor o izvajanju tega pogodbenega določila ne glede na to, da je možnost odkupa sama po sebi predvidena za potrebe javnega interesa že v koncesijskem aktu. Tudi sklenitev koncesijske pogodbe, tako kot vsake druge obligacijske pogodbe, predpostavlja soglasje volj obeh pogodbenih strank, torej tudi koncesionarjeve. Zato je spor o tem, ali ima koncendentova odločitev podlago v pogodbenih določilih, spor iz pogodbenega razmerja, tudi če gre za vprašanje veljavnosti pogodbenega določila zaradi napake volje ene izmed strank (kar po vsebini zatrjuje pritožnica z navajanjem prisilne narave pogodbenega določila o koncendetovi pravici do odkupa koncesije). Za reševanje teh sporov pa je, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pristojno sodišče splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00030485
ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/2, 30/3, 33, 33/2, 40, 40/1, 40/2, 66, 66/1. ZPP člen 351, 351/3, 366. URS člen 157.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - varstvo osebnih podatkov - tožbeni predlog v upravnem sporu - tožba zaradi varstva človekovih pravic - subsidiarni upravni spor - odločanje o tožbenem zahtevku
Po tretjem odstavku 30. člena ZUS-1 mora tožnik, ki s tožbo zahteva ugotovitev, da je bilo z dejanjem nezakonito poseženo v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, v tožbi (med drugim) postaviti zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove. Konkretizacija navedene določbe je v drugem odstavku 33. člena ZUS-1,2 ki določa tožbene zahtevke, to pa so tudi zahtevki, ki jih je postavila pritožnica. Ne drži stališče iz izpodbijanega sklepa, da sodišče prve stopnje pri odločanju o predmetni tožbi s tem, ko je izpodbijani akt odpravilo in toženki naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, ni bilo dolžno v izreku odločiti o preostalih delih tožbenega zahtevka. Tudi iz pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) izhaja, da mora stranka imeti možnost, da spor predloži sodišču in da sodišče v tem sporu tudi meritorno odloči z zavezujočo odločitvijo.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 142, 229, 260, 260-9.
tožnik v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - položaj stranke oziroma stranskega udeleženca - zavrženje tožbe - pridobitev statusa grajenega javnega dobra
Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
ZUS-1 člen 32. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 191, 191/2. ZVO-1 člen 7, 8. Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode člen 2, 2-10.
začasna odredba - inšpekcijski ukrep - varstvo okolja - izkazanost nastanka težko popravljive škode - niso posledica izpodbijane odločbe - stečaj - uvedba stečajnega postopka - insolventnost - zmanjšan obseg dela oziroma poslovanja - izguba bodočega dobička - bodoče negotovo dejstvo - previdnostno načelo
Čeprav je pritožnik (predlagatelj začasne odredbe) izkazal dejstva, s katerimi utemeljuje verjetnost uvedbe stečaja, pa ni izkazal, da so ta dejstva in s tem morebitni stečaj posledica v tem upravnem sporu izpodbijanega akta.
Visoka prezadolženost pritožnika ni mogla nastopiti v zadnjih mesecih in zato v večjem delu ne more biti posledica izrečenega ukrepa ter tudi zato pritožnik ni izkazal, da mu prezadolženost grozi oziroma je posledica izrečenega ukrepa.
V zadevah, kjer gre za inšpekcijski ukrep, katerega namen je varstvo okolja pred dodatnim čezmernim obremenjevanjem, je treba tudi pri odločanju o izdaji začasne odredbe upoštevati previdnostno in preventivno načelo.
postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - poziv na predložitev dokaza
V obravnavani zadevi je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo in v njej ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Z zahtevo, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku sedaj izpodbijanega sklepa, pa tudi v pravnem pouku vsakega izmed sklepov sodišča prve stopnje v tem in številnih drugih upravnih sporih. Prav tako je bil o navedeni zahtevi ZUS-1 in o posledicah poučen v več sklepih Vrhovnega sodišča, ki ga je med drugim že v zadevi I Up 85/2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pritožnik potrdila ni predložil. Vrhovno sodišče ga zato v tej zadevi ni ponovno pozivalo na odpravo pomanjkljivosti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00029413
ZUS-1 člen 20, 20/2. ZMZ-1 člen 23, 23/2, 24, 25, 25/2, 26, 26/1-1, 27, 27/5-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 15, 15/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca - zaključena glavna obravnava - verodostojnost prosilca - sprememba spola - posebna družbena skupina - preteklo ali bodoče preganjanje - zaščita v izvorni državi - nedržavni subjekt preganjanja
Odločanje upravnega sodišča v sporu polne jurisdikcije ni ponovitev upravnega postopka pred drugim pristojnim organom (sodiščem), ampak je odločanje na podlagi tožbe, s katero je zahtevana sprememba upravnega akta, kar pomeni odločanje v sporu dveh strank. V tem sporu pa mora glede na 212. člen ZPP vsaka od njiju izpolniti dolžnost trditvenega in dokaznega bremena in s tem prevzeti odgovornost za izid postopka.
Na načelni ravni je mogoče pritrditi, da preganjanje samo po sebi ne opredeljuje posebne družbene skupine. Vendar je v obravnavanem primeru, ko ta okoliščina ni bila sporna, treba uporabo informacij, ki poročajo o dejanjih zoper pripadnike LGBTI, razumeti le v smislu dodatne podkrepitve, da v Srbiji družba navedene osebe še vedno dojema kot različne in torej s posebno identiteto (druga alineja petega odstavka 27. člena ZMZ-1).
Opredelitev nedržavnega subjekta preganjanja (24. člen ZMZ-1) temelji na objektivnih okoliščinah, ki izhajajo iz informacij o izvorni državi, o sposobnosti in pripravljenosti subjektov zaščite, da zaščito tudi dejansko izvajajo.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbe
Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zatrjuje pritožnik. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - združitev družine - družinski član prosilca - razširitev kroga družinskih članov - dolžnost preživljanja staršev - posebne okoliščine
Besedna zveza "drug sorodnik" iz četrtega odstavka 47.a člena ZTuj-2 se lahko nanaša le na sorodnika, ki ne izpolnjuje pogojev, opredeljenih v drugem odstavku navedenega člena ZTuj-2, torej tudi na starše begunca, ki jih begunec ni dolžan preživljati (kakršen je obravnavani primer). Namen zakonodajalca je namreč bil zagotoviti pravico do združitve družine ne le t.i. primarni družini, temveč tudi življenjskim skupnostim, ki so v bistvenem podobne primarni družini. Po razlagi, za katero se zavzema toženka, bi bil družinski član po četrtem odstavku 47. člena ZTuj-2 lahko drug (od tožnika bolj oddaljen) sorodnik, starš pa ne, tudi če bi v obeh primerih obstajale enake posebne okoliščine (npr. potreba po fizični skrbi, varstvu, zaščiti), ki so v zakonu primeroma naštete.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - procesne predpostavke za tožbo in začasno odredbo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je torej vložitev tožbe, ki mora biti pravočasna, popolna, razumljiva ter izpolnjevati druge z zakonom določene pogoje, da lahko uspešno prestane predhodni preizkus. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za vsebinsko odločanje mora torej še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti poleg drugega tudi presojo, ali ima tožeča stranka aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt.
začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Pritožnica temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe (nastanka težko popravljive škode) ni izkazala. Konkretno bi namreč morala navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva. Pritožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe v smislu izkazovanja težko popravljive škode navedla zgolj to, da je upokojena in da bi jo takojšnja izvršitev denarne kazni lahko zelo prizadela in onemogočila celo njeno preživljanje. Te navedbe, brez kakršnihkoli dokazil, za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu ne zadoščajo.
ZUS-1 člen 2, 2/2. ZSkuS člen 3, 4, 4-8. ŠU-3 člen 4, 69. ZUP člen 2, 4. Pravilnik o ustanavljanju novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije (2015) člen 6, 6/1, 7, 7/4, 12, 20, 14, 14/1, 15, 15/4.
zavrženje tožbe - Študentska organizacija Slovenije - ni upravna zadeva - javnopravna zadeva - interni akt - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - sodno varstvo v upravnem sporu
Odločanje o priznanju oziroma ugotovitvi statusa organizacijske oblike ŠOS ni upravna zadeva, saj pri tem ne gre za odločanje o pravici s področja upravnega prava in tudi ne za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP oziroma za javnopravni spor po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, zato pritožnica ne more uveljavljati molka organa in na tej podlagi zahtevati odločitve v sporu polne jurisdikcije in tudi ne izdaje akta.
ZPP člen 95, 95/2, 96, 108, 374. ZMZ-1 člen 71, 71/5.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - mednarodna zaščita - novo pooblastilo za revizijo - posebno pooblastilo - generalno pooblastilo - pooblaščenec - ministrstvo - delovne izkušnje - zastopanje - ugoditev pritožbi
Novo pooblastilo je tisto pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Zakon ne zahteva, da je v pooblastilu izrecno navedena tudi opravilna številka sodbe, zoper katero se revizija vlaga, oziroma opravilna številka sklepa, s katerim je bila revizija dopuščena.
ZMZ-1, ureja sodno varstvo ter s tem povezan postopek s tožbo pred Upravnim sodiščem, revizija pa je izredno pravno sredstvo, ki ni urejeno v ZMZ-1, ampak jo urejata ZUS-1, predvsem pa ZPP. In iz obeh predpisov jasno izhaja, da se lahko revizijo vloži samo po osebi, ki ima opravljen PDI. Stališče, da bi moral imeti pooblaščenec ministrstva za vložitev revizije poleg PDI še pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite, torej ni pravilno.
začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - pavšalne navedbe
Tudi če drži pritožbena navedba, da zaradi učinkovanja izpodbijanega dovoljenja takega dovoljenja za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice ni mogoče izdati drugi pravni osebi, to samo po sebi ni razlog za izdajo začasne odredbe. Če je tako pravno stanje podlaga za nastanek škode, jo mora stranka izkazati. Te pa pritožnik s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspel izkazati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00029037
ZUS-1 člen 27, 27/1, 38, 38/3, 45, 45/1, 59. ZUP člen 62, 62/1, 177. ZPP člen 11, 285.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prevod listine - odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - glavna obravnava - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Dejstvo, da neka listina ni bila prevedena, ne pomeni, da dokaz ni bil izveden, niti da tak dokaz ne bi omogočal ugotavljanja dejanskega stanja. Upravni organ lahko dokazno oceno sprejme na podlagi vseh (relevantnih) dokazov, torej tudi neprevedenih, če jih razume in če jih razume tudi prosilec. Prosilec pa ima seveda pravico biti seznanjen s tako dokazno oceno in ji tudi ugovarjati. To pa se zagotavlja z ustrezno obrazložitvijo dokazne ocene in ne s prevajanjem dokazov.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je presodilo, da je med strankama sporno dejansko stanje, opraviti glavno obravnavo. Na podlagi prvega odstavka 45. člena ZUS-1 pa mora predsednik senata že pred glavno obravnavo ukreniti vse, kar je potrebno, da se spor reši. Od strank lahko zahteva tudi predložitev listin ali pridobitev potrebnih podatkov. Gre za pooblastilo sodniku, ki ga ima v okviru materialnoprocesnega vodstva s ciljem, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00029421
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 28, 28-3. ZPP člen 214, 214/1. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - status subsidiarne zaščite - ponovljen postopek - razlogi preganjanja - politično prepričanje kot razlog preganjanja - krvno maščevanje med Hazari in Afganistanci - varna izvorna država - nesporno dejstvo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - letalski prevoz - neizkazana resna škoda - notranja razselitev - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev tožbe
Ker dejstvo med strankama ni sporno, lahko Vrhovno sodišče le pritrdi pritožbenemu očitku o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ne da bi za to moralo izvesti dokaze na glavni obravnavi (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu).
Splošne pomanjkljivosti izvajanja prevozov v izvorni državi, ki so jih deležni vsi uporabniki teh storitev, in možnost nastanka škode zaradi teh pomanjkljivosti ne more biti podlaga za priznanje subsidiarne zaščite, saj ne gre za namerno diskriminatorno obravnavo prav določenih skupin letalskih potnikov, med katere bi sodil tudi tožnik.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2, 2-d, 9, 10, 10-d, 20, 20-3, 20-5. ZMZ-1 člen 15, 20, 20/2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 27/5, 27/9. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - priznan status begunca - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pritožba tožene stranke - prosilec iz Afganistana - mladoletnik brez spremstva - mladoletni otroci - posebna družbena skupina - načelo največje koristi otroka - smernice
Sodišče prve stopnje je pravilno materialnopravno določilo (identificiralo) posebno družbeno skupino otrok iz Afganistana brez stika s starši. Ob ugotovljenih specifičnih okoliščinah obravnavanega primera (ki med strankama niso bile sporne) pravilno prepoznalo tožnika kot pripadnika te posebne družbene skupine.
OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00028676
URS člen 19, 21, 34, 35, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZPP člen 19, 23. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3. OZ člen 134. ZPP člen 1, 23.
procesne predpostavke za vložitev tožbe - subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva človekovih pravic - plačilni nalog - postopek o prekršku - drugo primarno sodno varstvo - drugo učinkovito sodno varstvo - ni upravni akt - ravnanje policije - kršitev osebnostnih pravic - oblika tožbenega zahtevka - odškodninski zahtevek - ugotovitveni zahtevek - pravdni postopek - odstop stvarno pristojnemu sodišču
Niti dejanje policistov v obravnavanem primeru niti izdani plačilni nalog, ki ga je PP Slovenske Konjice izdala v postopku o prekršku, ne predstavljata upravnega akta v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Za ugotovitev nezakonitosti plačilnega naloga oziroma za njegovo odpravo je zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku, zato niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora.
Sodno varstvo osebnostnih pravic je na podlagi 1. člena ZPP zagotovljeno v civilnem sporu po pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.