ZUS-1 člen 23, 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 88, 89, 97, 97/1, 224, 224/1, 224/4.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - osebna vročitev - neposredna vročitev stranki - podpis na vročilnici - vročilnica kot javna listina - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - ugoditev pritožbi
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na pritožniku.
Ob laični primerjavi podpisa na vročilnici s podpisom pritožnika, ki je viden na priloženem pooblastilu v tej zadevi, je na prvi pogled razvidno, da gre lahko za različna podpisa, kar kaže na to, da obstaja dvom, ali je vročilnico podpisal pritožnik. Zastavi se torej vprašanje, ali je vročevalec opravil pravilno osebno vročitev, torej ali je odločbo drugostopenjskega organa vročil neposredno pritožniku. Glede na navedeno se mora po presoji Vrhovnega sodišča ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti (bodisi z vpogledom v upravni spis ali na drug primeren način), kdo je vročilnico podpisal in ali je bila oziroma kdaj je bila pritožniku odločba drugostopenjskega organa vročena.
začasna odredba - davčna izvršba - niso posledica izpodbijane odločbe - poziv na dopolnitev - restriktiven pristop - težko popravljiva škoda ni izkazana
Za izdajo začasne odredbe mora biti med drugim podana neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih z začasno odredbo želi preprečiti.
Zatrjevana težko popravljiva škoda, ki naj bi se izkazovala z nezmožnostjo odplačevanja kredita in posledično s prodajo nepremičnin, ni posledica v tem postopku izpodbijanega sklepa o nadaljevanju postopka davčne izvršbe, zato na njej ni mogoče utemeljiti predlagane začasne odredbe. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da so predmet davčne izvršbe pritožnikovi denarni prejemki (plača). Izvršilno sredstvo torej ni pritožnikovo nepremično premoženje, zato morebitna prodaja nepremičnin ni v neposredni zvezi z izdanim sklepom. Glede na navedeno pritožnik ni izkazal neposredne povezave med izpodbijanim aktom in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti.
ZST-1 člen 5, 5/1-1, 5/1-6, 32, 32/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - tožba v upravnem sporu - začasna odredba v upravnem sporu - nastanek obveznosti plačila sodne takse - rok za izdajo začasne odredbe
Če ni v ZST-1 ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe pa nastane z vročitvijo odločbe, s katero je o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločeno, stranki.
Odločanje sodišča pred izdajo plačilnega naloga samo po sebi ne pomeni, da je taksna obveznost, ki je nastala z vložitvijo tožbe, prenehala.
Samo dejstvo, da sodišče o pritožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe ni odločilo v roku, ne pomeni, da zaradi tega obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe z vročitvijo odločbe pritožniku ni nastala.
postulacijska sposobnost za pritožbo - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - pooblastilo - prepozno vložena vloga
Pritožnika sta pritožbo vložila sama. V njej nista zatrjevala niti izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit. Po izteku roka za vložitev pritožbe sta sodišču posredovala še vlogo, v kateri navajata, da se v teh zadevah ne znajdeta najbolje in da sta k pritožbi pozabila priložiti pooblastilo pravniku za zastopanje v tej zadevi. Pritožnika sta k tej vlogi priložila pooblastilo za zastopanje v predmetni zadevi in potrdilo, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno Vrhovno sodišče pritožnikov ni pozivalo, naj izkažeta izpolnjevanje zahtevanega pogoja (da imata opravljen pravniški državni izpit). Po presoji Vrhovnega sodišča je v predmetni zadevi bistveno, da je vloga pritožnikov z pooblastilom za zastopanje prepozna in tako neupoštevna. Pritožbo je tako vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, zato pritožba ni dovoljena.
začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - pavšalne in neizkazane navedbe - materialna škoda - posledice izpodbijane odločitve - težko popravljiva škoda ni izkazana
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pritožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe je navajal, da je posledica izvrševanja odločb Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino nastanek kaznivega dejanja, kar mu povzroča nepremoženjsko in premoženjsko škodo.
Njegove navedbe v zvezi z nepremoženjsko škodo, ki naj bi se kazala kot občutek nemoči v odnosu do države in državnih organov, kot izguba zaupanja v državne institucije in pravno državo ter kot občutek prevaranosti, kar vse naj bi vplivalo na njegovo psihofizično zdravje in stanje, so namreč pavšalne in presplošne. Prav tako zatrjevanih neugodnih občutkov in posledic, ki naj bi mu nastale, ni konkretiziral. Pritožnik za potrditev le teh tudi ni predložil dokazov, kar pomeni, da gre zgolj za njegove navedbe, ki niso izkazane.
začasna odredba - soglasje za podaljšanje obratovalnega časa za gostinski obrat - odložitvena začasna odredba - izvršljivost upravnega akta - prisilna izvršitev odločbe - težko popravljiva škoda ni izkazana
Odložitveno začasno odredbo je mogoče izdati le, če se izpodbijani upravni akt prisilno izvršuje po določbah ZUP. Na ta način pa je mogoče izvršiti le tiste upravne akte, v katerih se zavezancu nalaga določena obveznost, kar v primeru nedenarne obveznosti pomeni, da mora ta nekaj storiti, dopustiti ali trpeti. Soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času ne predstavlja takšnega upravnega akta, saj ustanavlja oziroma podeljuje pravico, da gostinski obrat lahko obratuje tudi v podaljšanem obratovalnem času z omejitvami, ki so določene v njem, in torej ne nalaga obveznosti, ki bi jih bilo mogoče prisilno izvršiti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00025655
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 80, 82, 82/5.
mednarodna zaščita - zavrženje tožbe - zapustitev azilnega doma - evidentiranje prisotnosti - izhod z dovolilnico - ugoditev pritožbi
Ker sodišče prve stopnje v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z okoliščino, da je toženka pritožniku izdala dovolilnico za prebivanje izven azilnega doma, svojo napako v zvezi z evidentiranjem pritožnikove prisotnosti pa je toženka izrecno priznala, je utemeljen pritožbeni očitek, ki se nanaša na razloge sodišča prve stopnje v zvezi z (ne)obstojem pritožnikovega pravnega interesa, zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (2017) člen 58, 58/3-1, 58/7. ZUS-1 člen 32.
prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - začasno zadržanje - začasna odredba ZUS-1 - zadržanje izvršitve upravnega akta - pravni interes za tožbo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Zadržanji po določbah 58. člena ZUreP-2 in 32. člena ZUS-1 že po naravi stvari zaradi različnega predmeta spora nista identični. Vložena tožba po 58. členu ZUreP-2 zadrži izvršitev upravnih aktov, izdanih na podlagi določb predpisa, ki so izpodbijane v upravnem sporu. To za morebiti začete upravne spore zoper navedene konkretne posamične akte pomeni, da v njih do odločitve o tožbi, vloženi na podlagi ZUreP-2, ni potrebe za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1.
Določba sedmega odstavka 58. člena ZUreP-2 navedeno začasno varstvo zaradi zagotavljanja učinkovitosti sodnega postopka zoper prostorski izvedbeni akt dopolnjuje s tem, da omogoča zadržanje izvajanja samega predpisa oziroma njegovega dela. Ob takem zadržanju ni mogoče opraviti dejanj, ki bi temeljila na spornem delu predpisa. V primeru, če so izpodbijane določbe, ki so podlaga za izdajanje upravnih aktov (npr. določbe o prostorskih izvedbenih pogojih iz druge alineje drugega odstavka 58. člena ZUreP-2), tako zadržanje vpliva na izvedbo upravnih postopkov. Ti se ne morejo začeti, že začeti postopki pa se ne nadaljujejo. Namen tega zadržanja torej je, da do izdaje upravnih aktov sploh ne pride. Poleg tega omenjeno zadržanje učinkuje proti vsem, zadržanje izvršitve upravnega akta pa le v konkretnem in posamičnem primeru
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00025650
ZUS-1 člen 59, 65, 65/1, 65/5, 75, 75/1-1. ZMZ člen 75, 75/1, 75/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status subsidiarne zaščite - mladoletni prosilci - prosilec iz Afganistana - glavna obravnava v upravnem sporu - opustitev predlagane glavne obravnave - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločanje v sporu polne jurisdikcije - sodni nadzor - delitev oblasti - učinkovito sodno varstvo - oblikovanje izreka - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Določba prvega odstavka 75. člena člena ZMZ narekuje odločanje po opravljeni glavni obravnavi vselej, ko upravno sodišče ugotovi pomanjkljivosti v ugotovljenem dejanskem stanju. Medtem ko dolžnost oprave glavne obravnave po ZUS-1 v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja izhaja iz tožbenih navedb o napakah dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijani upravni akt (s temi navedbami je prek samostojnega tožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vzpostavljen spor med strankama glede dejanske podlage sprejete odločitve), pa obravnavana določba ZMZ določa drugo izhodišče za dolžnost izvedbe glavne obravnave. To je v že opravljeni presoji sodišča, s katero je potrjeno, da v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno ali je nezadostno ugotovljeno. Pri tem ZMZ ne določa nobenih omejitev, kar pomeni, da je ugotovitev o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju lahko posledica drugih kršitev. Obravnavano določbo ZMZ je zato treba razumeti, da določa nadaljnjo obveznost opravljanja glavnih obravnav v postopkih odločanja o zakonitosti odločitev v zadevah mednarodne zaščite z namenom zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva v teh postopkih. Zaradi tega je treba opraviti glavno obravnavo vselej, ko sodišče naleti na pomanjkljivosti dejanskega stanja: ne le, ko je to sporno zaradi navedb v tožbi in pomeni uveljavljanje samostojne tožbene kršitve, ampak tudi, ko je ugotovitev o nepopolnem ali zmotnem dejanskem stanju posledica druge (materialne ali procesne) ugotovljene kršitve, zaradi katere, ne da bi bilo ugotovljeno relevantno dejansko stanje, ni mogoče odločiti o tožnikovem zahtevku.
S tem je v zadevah mednarodne zaščite v primerih, ko sodišče ugotovi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, odprta pot odločanju sodišča v sporu polne jurisdikcije na podlagi ustreznega tožbenega zahtevka, s katerim tožnik zahteva spremembo upravnega akta, ne pa le njegove odprave in ponovnega odločanja toženke.
zavrženje tožbe kot prepozne - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - sprememba tožbenega zahtevka - izpodbojna tožba - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - ugoditev pritožbi
Sprememba tožbene zahteve, naj sodišče namesto odprave izpodbijanega akta ugotovi njegovo nezakonitost, ne pomeni vložitve nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Gre le za tožnikovo spremembo opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba med postopkom še ne pomeni, da je zoper izpodbijani akt vložena nova tožba. Nenazadnje ima tožnik možnost, da v tožbi postavi več zahtev iz 33. člena ZUS-1, pa to ne pomeni, da je vložil več različnih tožb zoper isti izpodbijani upravni akt.
ZUS-1 člen 5, 5/3. ZRud-1 člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/218.
tožba zaradi molka organa - rudarstvo - kamnolom - upravna zadeva - nepristojni organ - zavrženje tožbe
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je pravilna, saj pritožnica molk organa v zvezi z zahtevo za spremembo vpisa v rudarsko knjigo uveljavlja od Ministrstva za infrastrukturo in ne od Geološkega zavoda Slovenije, ki je pristojen organ za vpise v rudarsko knjigo. Poleg tega se vpisi in izbrisi v rudarskem katastru izvajajo po uradni dolžnosti za območja pridobivalnih prostorov na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje. Vpisi in izbrisi v rudarski kataster v zvezi s pridobivalnim prostorom se opravijo na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje, zato se z vpisom podatkov v rudarski kataster ne odloča o materialnopravnih pravicah koncesionarjev. To pomeni, da upravni organ na podlagi zahteve za spremembo vpisa v rudarski kataster ne more odločati o območju pridobivalnega prostora in o tem izdati upravne odločbe, kot to zahteva pritožnica.
začasna odredba - vloga za prekinitev prestajanja kazni - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - poslabšanje zdravstvenega stanja - težko popravljiva škoda ni izkazana
Zatrjevana težko popravljiva škoda, ki naj bi se izkazovala s poslabšanjem pritožnikovega zdravstvenega stanja, ne more biti posledica zavrnitve predlagane prekinitve izvrševanja kazni zapora. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je bila pritožniku kazen zapora prekinjena od 3. 10. 2018 do 27. 11. 2018 in da se po 27. 11. 2018 s te prekinitve ni vrnil v ZPKZ na prestajanje kazni zapora, kar pomeni, da je od takrat dalje na begu. Ker je pritožnik na begu in ne prestaja kazni zapora, zatrjevane škodljive posledice same po sebi ne morejo izvirati iz izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za prekinitev prestajanja kazni zapora. Pritožnik tako ni izkazal neposredne povezave med izpodbijanim aktom in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR
VS00025641
ZTuj-2 člen 51, 51/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pravni interes - časovna omejitev - tožbeni ugovor o neustavnosti zakonske ureditve - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
V obravnavanem primeru gre za izpodbijanje časovne omejitve izdanih začasnih dovoljenj za prebivanje, pa tudi za uveljavljanje neustavnosti zakonske ureditve, na kateri temelji izpodbijana odločitev, ki pa lahko (v primeru meritorne presoje sodišča) vodi do spremembe pravnega položaja tožnikov. Uveljavljanje takšnih (ustavnopravnih) ugovorov po presoji Vrhovnega sodišča vzpostavlja dolžnost sodišča, da presodi skladnost zakonske norme, ki je podlaga za odločitev v konkretnem sporu, z Ustavo. Šele če na podlagi tako opravljene presoje meni, da je norma ustavnoskladna, jo lahko uporabi in razsodi v zadevi. Prav tako presojo (presojo vsebinske (ne) utemeljenosti tožbe) je opravilo sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (v pravilnost katere se Vrhovno sodišče ne spušča). To pa pomeni, da je izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v nasprotju z razlogi zanj (procesna odločitev v izreku je obrazložena z razlogi za zavrnitev tožbe), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka upravnega spora po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1.
izbris iz registra avto šol - začasna odredba - nezmožnost opravljanja dejavnosti - predložitev dokazov - težko popravljiva škoda ni izkazana - pritožbene novote
Zgolj nejasno zatrjevanje, da zaradi izpodbijane odločbe in posledičnega izbrisa iz registra svoje edine dejavnosti ne more opravljati, za izkazanost zatrjevane škode ne zadošča. Pritožnica sicer navaja, da drugih dejavnosti ne opravlja, vendar za to navedbo ni predložila nobenih dokazov. Tako ni izkazala ne vrste ne obsega svojih dejavnosti, za katere naj bi bila registrirana, kot tudi ne tega, da ji grozi prenehanje njenega podjetja oziroma bi bil ta neposredna posledica v tem upravnem sporu izpodbijanega akta.
sofinanciranje iz javnih sredstev - začasna odredba - dodelitev sredstev - pričakovanje - pridobitev sredstev kot negotovo dejstvo - težko popravljiva škoda ni izkazana
Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa po presoji Vrhovnega sodišča ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, če bi pritožnica uspela s tožbo v predmetnem upravnem sporu, ta pa tudi ne more predstavljati težko popravljive škode (kot to zatrjuje pritožnica) v smislu 32. člena ZUS-1.
Sama udeležba na javnem razpisu še ne pomeni uspeha na javnem razpisu in tako v vsakem primeru predstavlja zgolj pričakovanje. Zato pritožnica izpada denarnih sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo, ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1. Pri kandidiranju na javnem razpisu je pridobitev sredstev na takšnem razpisu odvisna od izpolnjevanja razpisnih pogojev oziroma kriterijev, zato gre v vsakem primeru za negotovo dejstvo, ki prav zato ne more biti okoliščina, s katero bi se izkazovala težko popravljiva škoda.
ZUS-1 člen 23. ZUP člen 87, 87/1, 88, 89, 97, 97/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe kot prepozne - odločba o odmeri dohodnine - osebna vročitev upravne odločbe - podpis na vročilnici - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - ugoditev pritožbi
Pri vročanju odločbe v postopku odmere dohodnine, se je v obravnavanem primeru uporabi ZUP, ki določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Dokumenti, ki se morajo po določbah ZUP osebno vročiti naslovniku, se lahko vročijo samo neposredno tej osebi ali drugi osebi, ki je za to od naslovnika izrecno pooblaščena, pri čemer vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec.
Že ob laični primerjavi podpisa na vročilnici s podpisom pritožnika, ki je viden na priloženem pooblastilu njegove odvetnice v tej zadevi, je na prvi pogled razvidno, da gre lahko za različna podpisa, kar kaže na to, da obstaja dvom, ali je vročilnico podpisal pritožnik. Zastavi se torej vprašanje, ali je vročevalec opravil pravilno osebno vročitev, torej ali je odločbo drugostopenjskega organa vročil neposredno pritožniku. Glede na navedeno se mora po presoji Vrhovnega sodišča ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti (bodisi z vpogledom v upravni spis ali na drug primeren način), kdo je vročilnico podpisal in ali je bila oziroma kdaj je bila pritožniku odločba drugostopenjskega organa vročena.
ZUS-1 člen 7, 7/1, 40, 60, 65, 65/1, 65/5. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2, 2-e. ZMZ-1 člen 27, 27/1-4, 26, 41, 41/2, 67, 67/1, 68/1, 68/2, 69, 69/7, 125.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - priznan status subsidiarne zaščite - nepriznan status begunca - polnoletnost nastopila med postopkom - spremenjeno dejansko stanje - vezanost na tožbene navedbe - vezanost sodišča na tožbeni predlog - odločanje na seji - odločanje v sporu polne jurisdikcije - ugoditev pritožbi
Tožnik je s tožbo zahteval odločitev o njegovi pravici do statusa begunca, s katero bi sodišče nadomestilo izpodbijano odločbo o statusu subsidiarne zaščite. Vrhovno sodišče pa je v primerih, ko je tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbijal zakonitost odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, prav zaradi opredelitve pravice do mednarodne zaščite in enotnosti postopka odločanja o njej že sprejelo stališče, da lahko sodišče prve stopnje v primerih, ko je tožba zoper tako odločbo toženke o priznanju mednarodne zaščite utemeljena, ker bi bilo treba prosilcu priznati mednarodno zaščito v obliki statusa begunca, odloči v sporu polne jurisdikcije.
Sodišče bi zato moralo, glede na tožbene razloge, da tožniku gre status begunca, opraviti presojo zakonitosti izpodbijane odločbe o priznanju statusa subsidiarne zaščite, pri tej presoji pa nastop polnoletnosti med trajanjem sodnega postopka ne more biti pravno odločilen, ker ni del dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana določba. Te presoje, tj., ali je tožena stranka v okoliščinah obravnavanega primera (glede na dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe) pravilno uporabila relevantne določbe takrat veljavnega ZMZ oziroma ZMZ-1 (ki se nanašajo najprej na presojo izpolnjevanja pogojev statusa begunca kot ene izmed oblik mednarodne zaščite), sodišče tudi v novem postopku kljub napotku Vrhovnega sodišča v zadnjem sklepu (še) ni opravilo. Zaradi navedenega napačnega izhodišča v izpodbijani sodbi, ki ne temelji niti na dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, niti na dejanskem stanju, ki bi ga sodišče ugotovilo po opravljeni glavni obravnavi, sodišče ni presojalo zakonitosti odločbe tožene stranke (glede na dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe).
sklep o zavrženju pritožbe - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan - zavrženje tožbe - pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - delna ugoditev pritožbi
Pritožnica ima pravni interes za tožbo zoper sklep, s katerim je bila v upravnem postopku zavržena njena pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa.
Izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je v nasprotju z razlogi zanj (procesna odločitev v izreku je obrazložena z razlogi za zavrnitev tožbe), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka upravnega spora.
začasna odredba - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža - odsvojitev delnic - težko popravljiva škoda ni izkazana
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da v predlogu za izdajo začasne odredbe pritožnik ni izpolnil svojega dokaznega bremena, saj za svoje (pavšalne) trditve o nastanku težko popravljive škode ni podal "prav nobenega dokaznega predloga."