URS člen 22. ZPP člen 279, 339,339/2-8. ZZVZZ člen 64.
zavrženje tožbe - izpolnjevanje procesnih predpostavk - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - ne vročitev odgovora na tožbo - načelo kontraditktornosti - enako varstvo pravic v postopku - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Načelo kontradiktornosti terja, da se v postopku vsaki stranki da možnost, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage spora in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Pogoji, pod katerimi lahko uresniči to možnost, je ne smejo postavljati v neenakopraven položaj v razmerju do druge stranke. To pomeni, da mora imeti stranka možnost, da se izjavi glede navedb nasprotne stranke, ki so pomembna za odločitev sodišča (v konkretnem primeru glede nedopustnosti tožbe zaradi zagotovljenega drugega sodnega varstva). Predpostavka pa je, da je stranka s temi navedbami seznanjena, kar vzpostavlja dolžnost sodišča, da jo seznani z vlogami, v katerih so tovrstne navedbe. Tako mora sodišče tudi v upravnem sporu odgovor na tožbo vročiti tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00027975
ZMZ-1 člen 20, 23, 26, 27, 49, 49/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - priznan status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - odločanje v sporu polne jurisdikcije - opravljena glavna obravnava - ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna ocena sodišča - prepričljiva dokazna ocena
Pritožnica sodišču ne očita pomanjkljive obrazložitve presoje oziroma s tem povezanih procesnih kršitev, pač pa poudarja, da se ne strinja z posameznimi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo drugačno dokazno oceno in s tem drugače ugotovilo dejansko stanje glede tožnikove verodostojnosti oziroma pristnosti njegove spremembe vere. Izraža torej nestrinjanje s tako (drugače) ugotovljenim dejanskim stanjem. S temi pritožbenimi ugovori torej uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 75. člena ZUS-1). V zvezi z izpodbijanjem ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožnica ni predlagala izvedbe novih ali že predloženih dokazov, ki bi terjali presojo Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1-4. ZKP člen 92, 92/2-7, 93. ZBPP člen 34, 34/4, 40, 40/6.
nagrada in potrebni izdatki zagovornika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - poseben sklep o stroških - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - drugo učinkovito sodno varstvo
O stroških kazenskega postopka, med katere spadajo tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega obdolženemu po uradni dolžnosti (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), oziroma o njihovi višini odloči (redno) sodišče hkrati z odločitvijo o glavni stvari ali s posebnim sklepom. Sodno varstvo zoper (posebni) sklep o stroških kazenskega postopka, torej tudi o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika, je torej urejeno v ZKP. Sklep, izpodbijan v tem upravnem sporu, je torej posamični akt sodnika, izdan pri izvrševanju sodne funkcije (in v okviru pristojnosti po določbah ZKP), zato ni upravni akt oziroma akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat poudarilo, da se odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi sodnice posameznice (in izvenrazpravnega senata) tožene stranke, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev.
Sprejeto stališče hkrati pomeni, da je bilo pritožniku zagotovljeno sodno varstvo njegovega pravnega položaja v kazenskem postopku, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 v tem primeru ne bi bilo potrebno.
ZN člen 6, 10a. ZUS-1 člen 20, 20/3, 27, 27/1-2, 52.
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - strokovna usposobljenost kandidata - strokovna komisija - ocena strokovne komisije - strokovna ocena - nedovoljena tožbena novota - nova dejstva ali novi dokazi - dvom o nepristranosti - ugoditev pritožbi
V postopku izbire in imenovanja notarja je pristojnost ministra (poleg preverjanja zakonitosti izbirnega postopka) na podlagi relevantnih določb ZN izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica.
Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije, ki je v okviru presoje strokovne usposobljenosti obe kandidatki ocenila z enako oceno. To pomeni, da tožnica z ugovorom, da je strokovno bolj usposobljena kot stranka z interesom, po vsebini izpodbija strokovno oceno. Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, pa po ustaljeni sodni praksi ni in ne more biti predmet spora v upravnem sporu zoper odločbo o imenovanju notarja, saj je tudi v teh primerih ocena izbirne komisije strokovne narave. Prav tako ponovno vrednotenje doseženih rezultatov strokovne usposobljenosti v smislu, da bi se do njih ponovno moralo opredeliti tudi ministrstvo za pravosodje (kar je v tem upravnem sporu tožeča stranka očitala toženki) ne bi bilo ne primerno (saj to sodi v okvir presoje strokovne komisije), niti potrebno (saj je bila listinska dokumentacija že presojena s strani izbirne komisije)
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00028030
ZPP člen 367a, 373, 373/2, 336, 374, 374/1, 383. ZPP-E člen 122. ZUS-1 člen 22, 22/1. URS člen 23, 120, 120/3.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nepopolna revizija - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - objektivni pomen revizije - pravica do sodnega varstva
Vrhovno sodišče se ne strinja s pritožnico, da bi v upravnem sporu moralo drugače razlagati določbo 383. člena ZPP, ki v povezavi s 336. členom ZPP izključuje vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev.
V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta je treba zagotoviti pravico do pritožbe le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje kot tožena stranka in je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Že v tem pritožbenem postopku pa pritožnik (enako kot v pravdi) glede na 336. člen ZPP nima priložnosti dopolnjevati pritožbe. Če te možnosti ni in zato tudi ni načelne dolžnosti sodišča k pozivanju na odpravo pomanjkljivosti, je toliko manj razumno pričakovanje, da bi taka dolžnost morala obstajati v postopku z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - sklep občinskega sveta o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta - zahteva za razpis referenduma - ljudska iniciativa - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - sodno varstvo v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
ZLS v prvem odstavku 48. člena določa, da lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Organ, na katerega je naslovljena zahteva iz prvega odstavka, je dolžan v roku, ki ga določi statut občine, najkasneje pa v treh mesecih odločiti o zahtevi. Zakonodajalec ni določil, za katere "druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta" lahko volivci zahtevajo razveljavitev. Sklep o začetku priprave OPPN je sicer res procesni sklep, izdan na podlagi določb Zakona o urejanju prostora, vendar po presoji Vrhovnega sodišča zakon ne izključuje, da bi lahko občani zahtevali razveljavitev tudi takšne odločitve, kot je bila sprejeta v obravnavani zadev, če seveda zahtevo podpre zadostno število občanov (pet odstotkov vseh volivcev v občini).
izločitev sodnika - pravica do nepristranskega sodnika - pritožba zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika
Ureditev izločitve sodnika v ZPP sodniku ne daje posebne pritožbe zoper odločitev o njegovi (ne)izločitvi. Izločitev namreč ni pravica (privilegij) sodnika, temveč je pravica (orodje) strank za zagotavljanje poštenega postopka in legitimnosti sodstva.
Postopanje sodnika (ne glede na to, ali gre za višjega sodnika ali ne), ki meni, da so v zadevi podane kakšne okoliščine, ki pomenijo izključitveni ali odklonitveni razlog, določa 71. člen ZPP. V tem primeru sodnik svoje razloge za izločitev sporoči predsedniku sodišča, ki odloči o izločitvi. Pri tej odločitvi ne gre za ugoditev ali zavrnitev sodnikovega predloga o (ne) obstoju izločitvenega razloga, zoper katero bi sodnik, ki se z (ne)izločitvijo ne bi strinjal, imel pravno sredstvo. Iz navedene zakonske ureditve nedvoumno izhaja, da so s sporočilom predsedniku sodišča v skladu z navedeno določbo zakona pomisleki, ki jih ima posamezni sodnik v svojo nepristranskost izčrpani.
Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11. ZTuj-2E člen 35, 68. ZTuj-2 člen 47a, 97.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - ustavitev postopka - priznan status begunca - združitev z družino - pravno sredstvo - dopustnost pritožbe - ugodnejši predpis - sodelovanje v postopku - dokazna sredstva - dokazovanje z listinami
Pravno sredstvo zoper sodbo upravnega sodišča v zadevah iz 47. a člena ZTuj-2, v katerih je bila prošnja vložena v roku 90 dni od priznanja statusa begunca in o kateri pred začetkom uporabe ZTuj-2E, to je do 1. 1. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožba.
Pri razlagi pogojev za ustavitev postopka po tretjem odstavku 90. člena ZTuj-2 je treba izhajati iz ciljev Direktive 2003/86ES in stališč SEU v zadevi C-635/17. Upoštevaje določbo drugega odstavka 11. člena Direktive 2003/86/ES in dolžnost obojestranskega sodelovanja med prosilcem in organom bo mogoče domnevo o umiku zahteve v zadevah združevanja družine begunca uporabiti le izjemoma, praviloma samo, ko bo prosilec (begunec) izkazal popolno pasivnost glede izpolnjevanja svoje sodelovalne dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00027990
ZMZ člen 20, 26, 27. ZPP člen 8, 214.
mednarodna zaščita - priznan status begunca - odločanje v sporu polne jurisdikcije - odločanje na glavni obravnavi - dokazna ocena - zaporna kazen - nova dejstva in novi dokazi - prerekanje dejstev
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi opravljene glavne obravnave dovolj skrbno in natančno raziskalo dejansko stanje, pri tem je upoštevalo podatke upravnega spisa in svojo presojo, da je bila tožniku izrečena 15 letna zaporna kazen, ustrezno utemeljilo z razlogi, ki so logični in življenjsko oziroma izkustveno sprejemljivi.
Predlaganje novih dokazov in ugotavljanje novih dejstev, kolikor se (prvič) ugotavljajo pred sodiščem (ob prej izpolnjeni predpostavki dopustnosti), mora namreč stranka prerekati oziroma jih zanikati, sicer se štejejo za priznana.
ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZPNačrt člen 14.
občinski prostorski načrt (OPN) - splošni akt - izpodbijanje splošnega akta - učinkovito pravno sredstvo - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Prostorske akte (med njimi OPN) kot splošne in abstraktne pravne akte na podlagi ZPNačrt je mogoče izpodbijati v postopku pred Ustavnim sodiščem, saj je to v pristojnosti slednjega, če so za to izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji.
ZTuj-2 člen 47a, 87, 87/3, 90. ZTuj-2E člen 35, 68, 69. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11.
ustavitev postopka - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - združitev z družino - status begunca - pravna sredstva - dopustnost pritožbe - ugodnejši predpis - sodelovanje prosilca v postopku - predložitev dokazov - listinski dokaz
Pravno sredstvo zoper sodbo upravnega sodišča v zadevah iz 47. a člena ZTuj-2, v katerih je bila prošnja vložena v roku 90 dni od priznanja statusa begunca in o kateri pred začetkom uporabe ZTuj-2E, to je do 1. 1. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožba.
Pri razlagi pogojev za ustavitev postopka po tretjem odstavku 90. člena ZTuj-2 je treba izhajati iz ciljev Direktive 2003/86ES in stališč SEU v zadevi C-635/17. Upoštevaje določbo drugega odstavka 11. člena Direktive 2003/86/ES in dolžnost obojestranskega sodelovanja med prosilcem in organom bo mogoče domnevo o umiku zahteve v zadevah združevanja družine begunca uporabiti le izjemoma, praviloma samo, ko bo prosilec (begunec) izkazal popolno pasivnost glede izpolnjevanja svoje sodelovalne dolžnosti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - poslanska skupina - taksna oprostitev na podlagi zakona
Za presojo pravočasnosti ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni odločilno, ali je poslanska skupina na podlagi zakona oproščena plačila sodnih taks, ampak le, ali je ugovor, v katerem je to zatrjevala, vložila v zakonsko predpisanem roku. Ker ga ni, procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora ni bila izpolnjena.
Zakonska oprostitev plačila sodnih taks za določene osebe je ovira za naložitev taksne obveznosti in kot taka sodi v sfero razloga (in njegove konkretizacije), zaradi katerega lahko stranka vloži ugovor.
Pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.
Dokazno breme glede datuma podaje naloga ponudniku plačilnih storitev za plačilo sodne takse v situaciji, kot je obravnavana, je na pritožniku. Ker je pritožnik takso za tožbo plačal po izteku zakonskega roka, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je tožba umaknjena.
pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neplačilo sodne takse za tožbo
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ni vložen v roku 8 dni od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok oziroma, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, od dneva, ko je za to zvedela, se zavrže kot prepozen.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - pravica do pravnega sredstva - računanje roka
Pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena, zakon lahko določi procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči.
ZUS-1 za to, da bi se rok za tožbo računal od zaključka prvega upravnega spora, ki se je končal s procesno odločitvijo kot posledico tožnikove zamude, ne daje podlage.
ZUP člen 87, 87/3, 100, 100/2, 111, 111/4. ZUS-1 člen 28, 28/1.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbe
Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določb 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.
pravočasnost tožbe - enotno sosporništvo - evidentiranje meje - solastnik nepremičnine - pravica do vložitve pravnega sredstva - ugoditev pritožbi
Solastnika zemljišč, katerih meja je bila z izpodbijano upravno odločbo evidentirana kot urejena, sta v položaju enotnih sospornikov v smislu 196. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. Pravno se namreč razmerje, ki se z izpodbijano upravno odločbo ureja, to je ureditev meje med zemljišči, za solastnike zemljišča lahko reši le na enak način.
Pri presoji pravočasnosti tožbe je zato treba upoštevati ne samo prvi odstavek 28. člena ZUS-1, ampak tudi 197. člen ZPP.
Sodišče prve stopnje je o tožbi, ki sta jo skupaj vložila tožnik in pritožnica, torej o skupaj vloženi tožbi, odločilo po vsebini in tožbo zavrnilo. Učinki te sodbe, o poteku meje, se raztezajo tudi na pritožnico, saj je sporno razmerje za oba tožnika mogoče rešiti le na enak način. S tem, ko je sodišče prve stopnje po vsebini odločilo o skupaj vloženi tožbi, je torej odločilo tudi o pritožničini tožbi, čeprav jo je zavrglo. Nastala je torej procesna situacija že pravnomočno razsojene zadeve (res iudicata), zato je ponovno odločanje sodišča prve stopnje izključeno. Zaradi te procesne situacije pa pritožnici ne smejo nastati negativne pravne posledice, zato ima tudi pritožnica zoper sodbo pravico vložiti pravna sredstva v zakonskem roku, ki začne teči z dnem vročitve tega sklepa. Napačna odločitev sodišča prve stopnje namreč ne sme biti v škodo njenih procesnih pravic.
taksa za zahtevo za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper plačilni nalog - nova zahteva - nov postopek - enkratno plačilo sodne takse
Vsaka nova zahteva za izdajo začasne odredbe pomeni sprožitev novega postopka (tj. postopka odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe), zato je treba za vsako plačati sodno takso, četudi so vložene v istem (upravnem) sporu. Pravilo enkratnega plačila sodne takse za posamezni postopek odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe se uporabi le v primeru, ko sodišče večkrat (npr. zaradi razveljavitve) odloča o isti zahtevi. To pa ni primer v obravnavani zadevi.
občinski prostorski načrt (OPN) - splošni akt - izpodbijanje splošnega akta - učinkovito pravno sredstvo - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
Prostorske akte (med njimi OPN) kot splošne in abstraktne pravne akte je na podlagi ZPNačrt mogoče izpodbijati v postopku pred Ustavnim sodiščem, saj je to v pristojnosti slednjega, če so za to izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji.