začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - pavšalne navedbe
Tudi če drži pritožbena navedba, da zaradi učinkovanja izpodbijanega dovoljenja takega dovoljenja za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice ni mogoče izdati drugi pravni osebi, to samo po sebi ni razlog za izdajo začasne odredbe. Če je tako pravno stanje podlaga za nastanek škode, jo mora stranka izkazati. Te pa pritožnik s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspel izkazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00029421
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 28, 28-3. ZPP člen 214, 214/1. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - status subsidiarne zaščite - ponovljen postopek - razlogi preganjanja - politično prepričanje kot razlog preganjanja - krvno maščevanje med Hazari in Afganistanci - varna izvorna država - nesporno dejstvo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - letalski prevoz - neizkazana resna škoda - notranja razselitev - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev tožbe
Ker dejstvo med strankama ni sporno, lahko Vrhovno sodišče le pritrdi pritožbenemu očitku o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ne da bi za to moralo izvesti dokaze na glavni obravnavi (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu).
Splošne pomanjkljivosti izvajanja prevozov v izvorni državi, ki so jih deležni vsi uporabniki teh storitev, in možnost nastanka škode zaradi teh pomanjkljivosti ne more biti podlaga za priznanje subsidiarne zaščite, saj ne gre za namerno diskriminatorno obravnavo prav določenih skupin letalskih potnikov, med katere bi sodil tudi tožnik.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2, 2-d, 9, 10, 10-d, 20, 20-3, 20-5. ZMZ-1 člen 15, 20, 20/2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 27/5, 27/9. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - priznan status begunca - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pritožba tožene stranke - prosilec iz Afganistana - mladoletnik brez spremstva - mladoletni otroci - posebna družbena skupina - načelo največje koristi otroka - smernice
Sodišče prve stopnje je pravilno materialnopravno določilo (identificiralo) posebno družbeno skupino otrok iz Afganistana brez stika s starši. Ob ugotovljenih specifičnih okoliščinah obravnavanega primera (ki med strankama niso bile sporne) pravilno prepoznalo tožnika kot pripadnika te posebne družbene skupine.
OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00028676
URS člen 19, 21, 34, 35, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZPP člen 19, 23. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3. OZ člen 134. ZPP člen 1, 23.
procesne predpostavke za vložitev tožbe - subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva človekovih pravic - plačilni nalog - postopek o prekršku - drugo primarno sodno varstvo - drugo učinkovito sodno varstvo - ni upravni akt - ravnanje policije - kršitev osebnostnih pravic - oblika tožbenega zahtevka - odškodninski zahtevek - ugotovitveni zahtevek - pravdni postopek - odstop stvarno pristojnemu sodišču
Niti dejanje policistov v obravnavanem primeru niti izdani plačilni nalog, ki ga je PP Slovenske Konjice izdala v postopku o prekršku, ne predstavljata upravnega akta v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Za ugotovitev nezakonitosti plačilnega naloga oziroma za njegovo odpravo je zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku, zato niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora.
Sodno varstvo osebnostnih pravic je na podlagi 1. člena ZPP zagotovljeno v civilnem sporu po pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
Glede na dejansko stanje zadeve pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o zahtevani začasni odredbi, saj si tudi v primeru ugoditve zahtevi in izdaji predlagane začasne odredbe svojega pravnega položaja ne bi več mogel izboljšati. S predlagano začasno odredbo (ki jo je vložil skupaj s tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa toženke) je namreč zahteval zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa toženke (in s tem zadržanje predložitve seznama primernih kandidatov predstojniku) in zadržanje izbire in imenovanja kandidata na položaj generalnega direktorja FURS. Tako odločitev pa je tožena stranka (glede na obvestilo) že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
mednarodna zaščita - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - opravljena glavna obravnava - verodostojnost in verjetnost izjav prosilca - stopnja prepričljivosti - informacije o izvorni državi - osebne okoliščine prosilca
Glede na pridobljene informacije o stanju v izvorni državi in pritožnikove osebne okoliščine pritožnik zaradi golega dejstva izvršenega krsta v tujini, s katerim bi bile seznanjene tudi iranske oblasti, v povezavi z nepristnostjo novega verovanja ne bo izpostavljen dejanjem, ki bi narekovale njegovo zaščito z enim od statusov mednarodne zaščite.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00030206
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 23, 24, 27, 30, 30/2, 49, 49/1-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status begunca - opravljena glavna obravnava - odločanje v sporu polne jurisdikcije - razlogi preganjanja - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno - spremenjeno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - učinek ex nunc
Zmotna dokazna ocena je posledica procesne napake neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. V primerih ko ta ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa omenjena določba ZPP, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka. Vendar je kršitev 8. člena ZPP podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili). Tako je dokazna ocena, na kateri temelji sodna odločba, zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Končna ocena pa mora temeljiti tudi na "uspehu celotnega postopka", torej na celoti procesnega dogajanja, ki vključuje tudi navedbe strank, njihova procesna dejanja in način sodelovanja v postopku ipd.
Pridevnik "popolna" v tretjem odstavku 46. člena Procesne direktive II potrjuje, da mora sodišče obravnavati tako elemente, ki jih je organ za presojo upošteval ali bi jih lahko upošteval, kot elemente, ki so se pojavili po tem, ko je ta organ sprejel odločbo. Ta zahteva izhaja iz načela nevračanja. Taka presoja namreč omogoča izčrpno obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ne da bi bilo treba spis vrniti organu v presojo.
tožba po 4. členu ZUS-1 - pravočasnost tožbe - pravna sredstva v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe - ugotovljeno drugačno dejansko stanje
Rok za vložitev tožbe (30 dni) je treba uporabiti tudi pri tožbah iz 4. člena ZUS-1.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt.
ZDT-1 člen 72, 72/1-7, 72/2-5, 74. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4, 4.
državni tožilec - državnotožilski svet - ocena tožilske službe - strokovno opravilo - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - prenehanje državnotožilske funkcije - ugotovitvena odločba - tožba po 4. členu ZUS-1
Ocena državnotožilske službe je po svoji vsebini strokovno opravilo in ne upravno odločanje. Zakonska posledica ocene, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, je res v tem, da mu z dnem, ko mu je vročena dokončna negativna ocena preneha funkcija, vendar pa, lahko ta posledica po svoji naravi nastane le na podlagi posamičnega in konkretnega upravnega akta, ki ga izda pristojni organ. Pristojnost za odločitev o prenehanju državnotožilske funkcije pa zakon izrecno podeljuje Vladi, ki o tem izda ugotovitveno odločbo, zoper katero ima državni tožilec zagotovljeno sodno varstvo. Pritožnica je to sodno varstvo tudi uveljavljala in s tožbo zoper ugotovitveno odločbo Vlade uspela.
ZPP člen 374, 374/2. ZPP-E člen 125, 125/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nedovoljena revizija - vložitev predloga za dopustitev revizije - nedopuščena revizija
Drugi odstavek 374. člena ZPP, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, določa, da je revizija nedovoljena, če (med drugim) ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnici predloga za dopustitev revizije sploh nista vložili (in tega v pritožbi ne izpodbijata). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Revizija pritožnic je bila torej nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka.
Da lahko stranka uresniči svojo pravico izpodbijanja pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice - javne listine (oziroma sporočila o prispelem pismu), ji mora biti ta možnost v sodnem postopku ustrezno zagotovljena. Ker Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku ni tisto sodišče, ki bi se po svoji funkciji prvič ukvarjalo z vprašanji procesnega dejanskega stanja (iudex facti), je treba stranki vselej omogočiti, da to možnost uveljavi pred Upravnim sodiščem kot sodiščem prve stopnje. Če je torej po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Šele na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pred predsednikom senata pa je možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o nepravočasnosti tožbe. V praksi je taka presoja lahko zelo hitra in enostavna, obrazložitev o tem pa ustrezno kratka.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznani status subsidiarne oblike zaščite - dejanje preganjanja - prosilčeva starost - mladoletnik brez spremstva - prosilec iz Afganistana - oblikovanje izreka
Pravica do mednarodne zaščite je ena pravica, ki se jo lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite, ne pa za dve pravici in dva samostojna zahtevka. Upoštevaje, da se o pogojih za priznanje mednarodne zaščite odloča v enotnem postopku, pri čemer pristojni organ najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele, če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje statusa subsidiarne zaščite (drugi odstavek 41. člena ZMZ-1), odločitev, da se prizna status subsidiarne zaščite, ne more pomeniti drugega, kot da je bilo zavrnjeno, kar je prosilec več ali drugače zahteval (status begunca).
procesna predpostavka za tožbo - pravni interes za tožbo - izboljšanje pravnega položaja - odstranitev objektov - gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta - nov zakon
Gradbeni zakon (GZ), veljaven v času odločanja, ne zahteva gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ampak se ta lahko izvede na podlagi prijave začetka gradnje.1 Izdano in za tožnika sporno gradbeno dovoljenje tako v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več pogoj in podlaga za odstranitev objektov. Za to, da investitor odstrani objekte, spornega gradbenega dovoljenja ne potrebuje več. Odločanje o zakonitosti tega dovoljenja tako v ničemer ne spremeni pritožnikovega pravnega položaja. Ne glede na odločitev, ki bi jo sodišče ob eventualni vsebinski presoji spornega dovoljenja sprejelo, ta tožnikovega pravnega položaja ne bi spremenila, saj sporno dovoljenje ni več pogoj oziroma podlaga za odstranitev objektov. To hkrati pomeni, da pritožnik za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega postopka, ki ga je začel s tožbo, očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/4, 55, 55/1-6. ZUS-1 člen 27, 27/2. URS člen 3, 23.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - prekršek - domneva nepodrejanja pravnemu redu - nedoločen pravni pojem - razlaga nedoločnega pravnega pojma - upravno pravo - sodni nadzor - obseg sodne presoje - načelo delitve oblasti - upoštevanje vseh okoliščin primera - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Ne po gramatikalni, ne po teleološki razlagi nedoločenega pravnega pojma "da obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije" ni mogoče razlagati tako, da bi omogočal ob več različnih okoliščinah, ki jih je mogoče ugotoviti ob dalj časa trajajočem bivanju tujca v Republiki Sloveniji, upoštevanje zgolj ene same okoliščine kot temelja odločitve (torej ene pravnomočne odločbe o prekršku).
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski član - fikcija umika - ustavitev postopka - vročitev pisanj - pomota pri vročitvi - tek roka - ugoditev pritožbi
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje sicer pravilno pritrdilo tožbenemu stališču, da vročitev poziva PIC ni bila pravilna. Vendar za sklepanje, da tožnik obravnavanega poziva na predložitev dokazil ni prejel, ne v izpodbijanem sklepu ne v tožbenih trditvah ni imelo podlage. Glede na tožbene navedbe bi zato sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, kdaj je bila vročitev na drug način opravljena in v nadaljevanju presoditi tožbene navedbe v okviru pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je mogoče na podlagi tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2 postopek ustaviti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR
VS00028017
URS člen 19. ZUS-1 člen 4, 4/1. ZTuj-1C člen 64, 64/4, 76, 78, 81.
omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - poseg v ustavno pravico - osebna svoboda - odstranitev tujca iz države - zavrženje tožbe - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Pritožnik je imel v zvezi z njegovo nastanitvijo v Center za tujce v Postojni možnost pravnega sredstva oziroma sodnega varstva v upravnem sporu, a te svoje pravice ni izkoristil, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe, ki jo je vložil na podlagi 4. člena ZUS-1.
Čas bivanja tujca v postopku mednarodne zaščite se ne všteva v čas nastanitve v centru za tujce.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZIN člen 24, 24/4, 28. ZUP člen 44, 135, 229, 246, 246/4.
inšpekcijski postopek - prijavitelj začetka inšpekcijskega postopka - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - položaj stranskega udeleženca - vročitev odločbe - ustavitev inšpekcijskega postopka
Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku le zavezanec in da vlagatelj prijave tega položaja nima. Tako vlagatelj prijave v inšpekcijskem postopku ni stranka, vendar lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca, če izkaže svoj pravni interes, pri čemer samo zaradi tega, ker je vložil prijavo, še ne pridobi statusa stranskega udeleženca.
V pritožbi zatrjevani dejstvi, da je upravni organ pritožniku odločbi na njegovi dve zahtevi poslal in da ju je pritožnik osebno prevzel, samo po sebi ne pomenita, da mu je upravni organ s tem priznal položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku.
ZJF člen 77, 77/1, 77/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-6.
odpis dolga - akt poslovanja - upravno pravno razmerje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Razmerje po 77. členu Zakona o javnih financah - ZJF (obravnava prošnje za odpis dolga) ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko, pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje ampak za odločitev v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku).
začasna odredba - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe in začasne odredbe - posebna pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe
Nujna posledica odvisnosti instituta začasne odredbe od procesne usode tožbe je, da lahko tožnik doseže obravnavo predlaganega ukrepa samo, če mu to uspe glede tožbe. Že po naravi stvari je zato v primeru hkratnega zavrženja tožbe in zahteve za začasno odredbo izključeno samostojno izpodbijanje odločitve o začasni odredbi. Tožnik jo more in mora napasti le v pritožbi zoper sklep o tožbi, saj so razlogi o dopustnosti tožbe tudi razlogi, s katerimi utemeljuje upravičenje do vsebinske obravnave predlagane začasne odredbe. To pa po naravi stvari izključuje uporabo določbe šestega odstavka 32. člena ZUS-1.
ZUS-1 v 82. členu določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. V 32. členu ZUS-1 je predvidena posebna pritožba le zoper sklep z vsebinsko presojeno zahtevo za začasno odredbo. To pomeni, da posebna pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe zaradi zavržene tožbe ni dovoljena.