Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1. ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti - pomanjkljive navedbe - varna izvorna država - subjektivna ogroženost - ponavljanje tožbenih navedb
Glede na to da je toženka pritožnika, kot izhaja iz 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, tako ob vložitvi prošnje kot med osebnim razgovorom večkrat izrecno vprašala, zakaj se ne želi vrniti v izvorno državo, pritožnik pa je kot razlog vsakič navedel zgolj slab zaslužek, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da bi bilo v konkretnem postavljanje kakršnokoli dodatnih vprašanj odveč in da je toženka svojo sodelovalno dolžnost izpolnila v skladu s členom 4(1) Kvalifikacijske direktive II, pri čemer je po uradni dolžnosti pazila tudi, da nevednost in neukost prosilca ne bi vplivali na zagotovitev pravic, ki mu gredo po zakonu. Tudi iz odločb Ustavnega sodišča, na katere se sklicuje pritožnik, izhaja stališče, da je obseg ugotavljanja dejstev in informacij v prvi vrsti odvisen od navedb in izjav prosilca glede njegove subjektivne ogroženosti.
Predlog za izdajo začasne odredbe je pritožnik vložil s ciljem, da se prepreči oziroma odloži prisilna izterjava obveznosti v višini 37.114,70 EUR. Vendar pa takšnega učinka s predlagano izdajo začasne odredbe v upravnem sporu zoper akt toženke, s katerim mu je bilo omogočeno obročno plačilo te obveznosti, ne more doseči, s tem pa tudi ne izboljšati svojega pravnega položaja. Četudi bi sodišče ugodilo njegovemu predlogu in začasno odredbo izdalo, bi navedeno pomenilo zgolj to, da bi bil pritožnik dolžan nemudoma poravnati obveznost v višini 37.114,70 EUR. Morebitna ugoditev njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe tako ne bi izboljšala njegovega pravnega položaja.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve
Pravilno je stališče, da ni pomembno, ali ima prosilec za mednarodno zaščito dejansko lastnosti, ki so razlog za preganjanje v izvorni državi (npr. določeno politično prepričanje), bistveno je, da mu take značilnosti pripisuje subjekt preganjanja (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1). Da bi potencialni izvajalec dejanj preganjanja prosilcu pripisal določeno značilnost, pa je pogoj, da je seznanjen z okoliščinami, ki so lahko podlaga za tako njegovo sklepanje (torej za sklepanje o prosilčevem političnem prepričanju, njegovi pripadnosti določeni veroizpovedi, posebni družbeni skupini itd.).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. 3/2, 18, 18/1, 18/1-b,29, 29/3,.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - policijsko nasilje - načelo o nevračanju - status prosilca
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo sistemske pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Pri slednjem gre za vprašanje, ali obstoji resna nevarnost, da bo prosilec izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
Dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito je sicer del skupnega evropskega azilnega sistema, vendar bo pritožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavane kot prosilec za mednarodno zaščito, zato bi bile za ugotavljanja obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavo že vloženih prošenj, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZMZ-1 člen 28, 28-2, 49, 49/1, 52, 52/1, 61.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - neizkazana resna škoda - varna izvorna država - zavrnitev prošnje
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja in družinskih težav v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/2, 63/2-2, 71. ZMZ-1 člen 52, 52/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - glavna obravnava - odločanje na seji senata - nesporno dejansko stanje - pravna vprašanja - zavrnitev pritožbe
Določbe Procesene direktive in z njo povezano prakso Sodišča EU je treba razumeti kot minimalne procesne standarde in ne kot oviro za določitev višjih standardov v okviru nacionalne procesne avtonomije.
Ne glede na razlog pospešitve postopka sodišče ne sme opustiti procesnih dejanj (tako tudi ne zaslišanja prosilca), ki so potrebna, da se prosilcu zagotovi učinkovito sodno varstvo.
Tudi v sodnem postopku presoje zakonitosti zavrnjenih prošenj za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljenih sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1), le izjemoma, če gre za primere iz 59. člena ZUS-1, lahko odloči brez nje, kar pa mora v sodbi tudi utemeljiti.
Upravno sodišče lahko sklicevanje na razloge upravnega akta uporabi za zavrnitev tožbenih ugovorov, ki so samo ponovljene navedbe iz upravnega postopka, s katerimi se je ukvarjal že upravni organ in jih obrazloženo kot neutemeljene zavrnil.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - resna škoda - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je s svojimi navedbami zatrjeval slabo ekonomsko stanje v izvorni državi in navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo (20. in 28. člen ZMZ-1) in njegovo ustaljeno razlago v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00067724
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/3. ZUS-1 člen 32.
predaja odgovorni državi - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - pravni interes - odprava odločbe - vrnitev tujca
Izvršitev predaje prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici sama po sebi ne vpliva na vodenje (in dokončanje) upravnega spora in tudi ni nepopravljiva posledica, saj način odprave posledic izvršenega sklepa o predaji v primeru uspeha v upravnem sporu ureja že Uredba Dublin III, zato tožnik z navedbami, da mora ostati v Sloveniji, ker mu bo drugače odrečen pravni interes za določanje o tožbi, težko popravljive škode (32. člen ZUS-1) ni izkazal.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožba tožene stranke - predaja odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - azilni postopek - policijski postopek - ločenost postopkov - ravnanje policije - ilegalno prehajanje meje - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem pa ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Glede slednjega gre za vprašanje, ali obstoji resna nevarnost, da bo prosilec izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju zaradi predaje odgovorni državi članici v smislu Uredbe Dublin III ob predaji, med azilnim postopkom ali po njem. Pri tem je bistvenega pomena to, kako ravnajo organi te države članice z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Tožnik v Republiki Hrvaški takega statusa ni imel in je v zvezi z ravnanjem policije opisoval dogodke, ki so se zgodili v povezavi z njegovim ilegalnim vstopom v Republiko Hrvaško, ko je imel status tujca in ne status prosilca za mednarodno zaščito. Ob tem je treba posebej poudariti, da navedeno ne posega v stališče, da so tudi procesne garancije glede dostopa tujcev do azilnega postopka sestavni del skupnega azilnega sistema, vendar to stališče za primer, kot je obravnavani, ni uporabljivo. Tožniku so bila namreč ta jamstva zagotovljena s tem, ko je v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Ker je Republika Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila je s tem vzpostavljen položaj v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika – prosilca, po sprejemu pa je to prošnjo dolžna tudi obravnavati.
ureditvena začasna odredba - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - dolgotrajnost sodnega postopka - potek prekluzivnega roka - zavrnitev
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - učinkovito sodno varstvo
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
zavrženje pritožbe - zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca - zavrnitev zahteve - pritožba v upravnem sporu - nedovoljena pritožba
ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - neizkazana resna škoda - zavrnitev prošnje - zavrnitev pritožbe
Revščina, otežen dostop do trga dela in neenakopravnost pri dostopu do trga dela, kot jih v konkretnem primeru zatrjuje pritožnik, niso dejstva, pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Da bi socialno ekonomska diskriminacija postala preganjanje, bi moral pritožnik zatrjevati (in nato tudi dokazati), da je bil zaradi svoje berberske narodnosti žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki je imelo lastnosti dejanj preganjanja oziroma da je bil zato deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov.
Tudi če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Z začasno odredbo ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve izpodbijanega upravnega akta, če je bila njegova izvršitev že opravljena, saj izvršitve izpodbijane odločbe, ki je bila že izvršena (četudi prostovoljno), po naravi stvari ni več mogoče zadržati, kar z zahtevano začasno odredbo želi doseči pritožnik. To pomeni, da si pritožnik tudi ob morebitnem uspehu v tem pritožbenem postopku pravnega položaja ne more več izboljšati, saj sodišče prve stopnje zahtevane začasne odredbe ne more (več) izdati.
Navedbe toženke o plačilu zahtevanega zneska se neposredno nanašajo prav na vprašanje pravovarstvene potrebe za izdajo zahtevane začasne odredbe in jih je sodišče pri preizkusu obstoja pravnega interesa kot procesne predpostavke za odločanje o tej zahtevi dolžno upoštevati. Zato upoštevanju dejstev in okoliščin, pomembnih za izkazovanje pravnega interesa za odločanje o pritožnikovi zahtevi, ni mogoče ugovarjati s sklicevanjem na stališče sodišča prve stopnje (o njegovi pravilnosti se Vrhovno sodišče ne opredeljuje) glede pravočasnosti navedb strank v postopkih za izdajo začasne odredbe.
začasna odredba ZUS-1 - neizkazana težko popravljiva škoda - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - gospodarske družbe - ekonomska celota - povezane družbe - kumulativnost - odprti sodni postopki - pravnomočnost - finančna izguba - ireverzibilna škoda - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - zavrnitev pritožbe
Presoja razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku v upravnem sporu je omejena, saj Vrhovno sodišče po svoji ustavni in zakonski vlogi ni iudex facti, temveč ima to pristojnost (predvsem) Upravno sodišče. To (toliko bolj) velja tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, ki temelji na hitrem in poenostavljenem postopku odločanja.
Pritožnica je nevarnost nastanka škode utemeljevala ne le s škodo zaradi odstranitve objektov, ki sta predmet tega postopka, temveč s kumulativnim učinkom številnih inšpekcijskih postopkov, ki so tekli proti njej in povezanima družbama. Učinka ostalih postopkov sicer ni mogoče vnaprej zanemariti, ker bi se pritožnica sicer lahko znašla v položaju, ko bi zaradi več vzporednih postopkov, ki vsak zase ne bi mogli povzročiti težko popravljive škode, v nobenem od teh postopkov ne bi mogla izposlovati začasne odredbe in bi zato ostala brez učinkovitega pravnega varstva zoper njihov kumulativen učinek. Vendar pa pritožnica ne navaja, da bi bili postopki, na katere se sklicuje, še odprti oziroma odločitve v njih nepravnomočne. Na vpliv pravnomočnih odločb o odstranitvi njenih objektov pa se pritožnica v tem kontekstu očitno ne more uspešno sklicevati.
Ker ni navedb o tem, da se je sodišče prve stopnje oprlo na dejstva in dokaze iz vloge toženke, ki je bila pritožnici poslana le v vednost, so pritožbene navedbe, o kršitvi pravice do izjave, glede na stališča sodne prakse o navedenem irelevantne.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POMORSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
VS00067311
URS člen 74, 74/2, 74/3. PZ člen 43, 43/1, 43/1-4, 43/2, 44, 44/2, 47, 47/1, 47/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-5. ZPOmK-1 člen 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 2, 3, 4, 14.
upravni spor - omejevalna ravnanja - sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upoštevaje vsebino drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1, se ne sproži potreba po (subsidiarnem) sodnem varstvu, ki se po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zagotavlja (le) za primer, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Posamični oblastni akti ali dejanja, ki so lahko predmet preizkusa v upravnem sporu po drugem odstavku 66. člena ZPOmK-1, morajo pomeniti za določeno podjetje oviranje ali preprečevanje uresničevanja prostega nastopanja na trgu.
Sklep Vlade o izbiri izvajalca javne službe, ki se zagotavlja v obliki javnega podjetja, nima učinka oblastnega omejevanja nastopanja podjetij na trgu, opredeljenega v drugem odstavku 64. člena ZPomK-1.
Oblastni dejanji Vlade nista sklenitev in izvrševanje pogodbe. Vlada z navedenimi dejanji ni oblastno odločala o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
Tožnica v tožbi ni naslovila zahtevkov zoper veljavnost Pogodbe, temveč zoper dejanje sklenitve in izvrševanja Pogodbe z očitkom njunega nedopustnega oblastnega omejujočega učinka na njeno prosto nastopanje na trgu. Za presojo o tem je stvarno pristojno upravno (in ne pravdno) sodišče (11. člen ZUS-1), ki odloča v upravnem sporu, kot to določa drugi odstavek 66. člena ZPOmK-1.
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-66/20 z dne 6. 4. 2023 izhaja, da je tožnica imela dostop do sodnega preizkusa zanjo neposredno omejujočih določb predpisa pred Ustavnim sodiščem; to je postopek, na katerega napotuje prvi odstavek 65. člena ZPOmK-1.
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
Upravno sodišče je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sprememba tožbe oziroma njena dopolnitev s postavitvijo ugotovitvenega tožbenega zahtevka ne pomeni vložitev nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Gre le za pritožnikovo dopolnitev opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba oziroma dopolnitev med postopkom še ne pomeni, da je vložena nova tožba.
Tožnik lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval. Tako lahko tožnik spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo tudi z ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - izredna pravna sredstva - upravni postopek
Pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, morajo biti izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt.
S sklicevanjem na sicer predhodno vloženo (še pred vložitvijo vlog za odločanje o izrednih pravnih sredstvih) zahtevo na odpravo neustavnosti upravnih aktov in vzpostavitvi prejšnjega stanja ni mogoče utemeljiti izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Odločbe o izrednih pravnih sredstvih se namreč izdajajo v novih postopkih, ki so ločeni od postopka izpodbijane upravne odločbe.
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.