Pritožba zoper sklep se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam (tretji odstavek 73. člena ZUS-1 v zvezi s 366. členom ZPP). Po določbi drugega odstavka 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je vložena po poteku zakonskega roka. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se izteče rok za njeno vložitev.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca drugi državi - rok za predajo prosilca - podaljšanje roka - dejansko stanje v upravnem postopku
Toženka v 3. točki izreka svojega sklepa poleg šestmesečnega roka za predajo, ki teče od 7. 1. 2025 dalje, ni določila drugega roka, zaradi katerega ne bi bilo jasno, do kdaj mora biti predaja opravljena, ampak je navedla le možnosti podaljšanja tega roka v tam navedenih časovnih okvirih v primeru izdane začasne odredbe ali prosilčeve samovoljne zapustitve azilnega doma, torej za primere, če bi nastopili po izdaji sklepa. To dejansko stanje torej po naravi stvari še ni moglo biti predmet obravnave v postopku, v zvezi s katerim je pritožnik v tožbi zatrjeval, da je toženka odločila o podaljšanju roka za njegovo predajo še preden je pobegnil.
Okoliščina, da davčni organ druge stopnje ni odločil o pritožničini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 25. 1. 2021, je bila le razlog za vložitev tožbe v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, ki določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Ta določba ureja možnost sprožitve upravnega spora v primerih, ko pritožbeni upravni organ ne odloči o strankinem rednem pravnem sredstvu zoper izdani upravni akt (to je akt iz 2. člena ZUS-1). Opustitev tega odločanja namreč pomeni, da upravni akt še ni dokončen, kar je ovira za upravni spor, saj se v njem odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena ZUS-1).
Zavrženje tožbe ne more temeljiti na okoliščini, da je pritožnica po obvestilu sodišča iz tretjega odstavka 19. člena ZUS-1 vstopila v upravni spor plačnice davka. ZUS-1 namreč ne predpisuje zavrženja tožbe samo zato, ker je zoper isti upravni akt vloženih več tožb upravičenih tožnikov.
V upravnem sporu ni nujnega sosporništva na način, da lahko tožijo le vsi upravičenci skupaj.
Na podlagi določbe tretjega odstavka 19. člena ZUS-1 mora sodišče tretjo osebo, če je v spornem pravnem razmerju udeležena na tak način, da se odločitev lahko sprejme samo enotno tudi zanjo, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke o tem obvestiti. Če oseb izjavi, da vstopa v upravni spor, se za presojo njenih procesnih upravičenj uporabljajo določbe ZPP, konkretno 202. člen ZPP. Ta za osebo, ki lahko kot intervenient vstopi v postopek zato, ker se sodna odločba nanjo neposredno nanaša, določa, da ima položaj enotnega sospornika iz 196. člen ZPP. Po navedeni določbi pa se v primeru enotnih sospornikov, ker se štejejo za enotno pravdno stranko, razteza učinek opravljenega pravdnega dejanja enega sospornika tudi na tiste sospornike, ki so zamudili s pravdnim dejanjem.
ZUP člen 129, 129/1. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 157, 157/7. ZUS-1 člen 2, 2/2.
upravni akt - seznam izvršilnih naslovov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izpodbijanje izvršilnega naslova v upravni izvršbi
Seznam izvršilnih naslovov ugotavlja skupno višino davčnega dolga po posameznih izvršilnih naslovih in ga skupaj z zamudnimi obrestmi nalaga dolžniku v plačilo. Pri tem v skladu z načelom stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. To pomeni, da tudi če bi pri sestavi seznama izvršilnih naslovov prišlo do napačne navedbe dolgovanih zneskov ali če bi se nanj uvrstili izvršilni naslovi, ki se na dolžnika ne nanašajo, tega v izvršilnem postopku ne bi bilo mogoče izpodbijati. Po presoji Vrhovnega sodišča opisano razlogovanje kaže na to, da ima seznam izvršilnih naslovov pravno naravo upravnega akta ne glede na to, ali se glasi na drugega dolžnika kot predhodni izvršilni naslovi ali na istega, kot v konkretnem primeru.
Opredelitev seznama izvršilnih naslovov kot upravnega akta ne pomeni, da je mogoče s tožbo v upravnem sporu zoper ta seznam izpodbijati tudi na seznamu navedene izvršilne naslove. Ti izvršilni naslovi so bili namreč izdani v ločenih postopkih po ZDavP-2 in drugih predpisih, ki tudi urejajo pravna sredstva oziroma druge možnosti (na primer pri obračunu kot izvršilnem naslovu) za zagotavljanje njihove pravilne vsebine. Presoja pravilnosti teh izvršilnih naslovov v postopku upravnega spora v zvezi s seznamom izvršilnih naslovov bi zato kršila prepoved ponovnega odločanja o isti stvari.
odstranitev reklamnih panojev - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - učinkovito sodno varstvo - vrnitev v prejšnje stanje
Učinkovitost sodnega varstva je bistvo začasne odredbe in tudi po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica z zatrjevanjem, da zaradi spremembe normativne ureditve objekta za oglaševanje, ki bi bil odstranjen pred pravnomočno odločitvijo sodišča v upravnem sporu, ne bo mogla nadomestiti z novim oziroma bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja vsaj nesorazmerno otežena, izkazala izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - pridržanje - alternativni ukrep - učinkovitost ukrepa
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da slovenski zakonodajalec (še) ni implementiral člena 8(4) Direktive 2013/33/EU, da države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu. Vendar pritožnik ne upošteva, da izpodbijana sodba temelji tudi na presoji, da bi bila v konkretnem primeru uporaba kakršnegakoli drugega, manj prisilnega ukrepa, neučinkovita. Tega stališča pritožnik ne izpodbija z navajanjem konkretnih okoliščin, ki bi kazale nasprotno in s katerimi bi lahko utemeljil, da je izrek alternativnega (milejšega) ukrepa sploh mogoč, na primer da razpolaga s finančnimi sredstvi za jamčenje ali da ima bivališče, od koder bi se lahko redno javljal organom.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi
Obravnavo ponovno vložene prošnje je mogoče doseči, če prosilec navede dejstva ali/in predloži dokaze, nastale po koncu prejšnjega postopka odločanja o mednarodni zaščiti, ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite, oziroma če v primeru dejstev in dokazov, ki so obstajali že v času prvega postopka, navede upravičene razloge, zakaj jih ni uveljavljal že prvič (do opustitve njihovega navajanja ne sme priti po prosilčevi krivdi).
odstranitev reklamnih panojev - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - učinkovito sodno varstvo - vrnitev v prejšnje stanje
Učinkovitost sodnega varstva je bistvo začasne odredbe in tudi po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica z zatrjevanjem, da zaradi spremembe normativne ureditve objektov za oglaševanje, ki bi bila odstranjena pred pravnomočno odločitvijo sodišča v upravnem sporu, ne bo mogla nadomestiti z novima oziroma bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja vsaj nesorazmerno otežena, izkazala izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
mednarodna in subsidiarna zaščita - dejansko stanje - ustaljena sodna praksa - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - sodna presoja
V obravnavani zadevi sta dejansko stanje že ugotavljali in presojali toženka in sodišče prve stopnje, ki drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ni ugotovilo. Tudi v pritožbenem postopku pritožnik ne navaja novih dejstev in dokazov, temveč ponavlja le že v tožbi podane trditve, zato se presoja Vrhovnega sodišča nanaša le na okvir dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili že toženka in sodišče prve stopnje. V takem primeru pa je po ustaljeni sodni praksi nadaljnja presoja pravilne ugotovitve dejanskega stanja s strani Vrhovnega sodišča omejena.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi
Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji Upravnega sodišča ne nasprotuje. V pritožbi le ponavlja tožbene navedbe, ki jih je Upravno sodišče ocenilo kot pavšalne, ter trdi, da je tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, resnično, stvarno, osebno in predvidljivo. Ob tem ne trdi, da je Upravno sodišče zmotno presodilo, da njegove tožbene navedbe ne pomenijo novot v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, niti ne navaja razlogov, ki bi na kaj takega kazali vsaj posredno.
stvarna pristojnost sodišča - denarna pomoč - socialni prejemek - socialno sodišče
Enkratna denarna pomoč pomeni socialni prejemek, katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca (prim. 2. člen Pravilnika o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Laško (Pravilnik)), pri tem pa je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (prim. 5. člen Pravilnika). O takšnem prejemku na podlagi 5. b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 odloča socialno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - položaj stranskega udeleženca
Pritožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči (BPP) ni stranka postopka odmere odvetniških stroškov za BPP. To je lahko le izvajalec BPP, v obravnavanem primeru odvetniška družba, ki je bila imenovana za izvajanje storitve BPP.
Pritožniku v postopku odmere stroškov ne pripada položaj stranke postopka, ampak bi mu pripadal le položaj stranskega udeleženca, kar pomeni, da bi se udeleževal "tujega" postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega in njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet zadevnega upravnega postopka.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00084657
ZBPP člen 40. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera odvetniških stroškov - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka upravnega postopka - stranski udeleženec v upravnem postopku
Postopek odmere odvetniških stroškov v okviru instituta brezplačne pravne pomoči (BPP) je upravni postopek, ki se začne na zahtevo izvajalca BPP (z oddajo napotnice), zaradi česar je ta stranka postopka. Ni pa stranka upravičenec do BPP, saj postopek odmere ne teče na njegovo zahtevo niti zoper njega, poleg tega se ne odloča o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravičenec do BPP je lahko le stranski udeleženec.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki se nanašajo na okoliščine, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, zaradi česar je za presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti kot ovir za predajo bistvenega pomena, kakšno je ravnanje hrvaških oblasti s prosilci po tem, ko so imeli status prosilca za mednarodno zaščito.
ugotovljeno dejansko stanje - odločanje glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku - obseg pritožbene presoje - presoja upravnega akta
Pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v primerih, ko je materialnopravna presoja Upravnega sodišča oprta na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, ni dopustno uveljavljati, saj se v pritožbenem postopku lahko izpodbija le pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je Upravno sodišče samo ugotovilo, ne pa tudi pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je ugotovila toženka v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Presoja Vrhovnega sodišča se v pritožbenem postopku namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodne odločbe, upravni akt pa je v to presojo vključen zgolj posredno in omejeno. Ker tudi ZMZ-1 posebnega obsega pritožbene presoje, ki bi odstopala od sistemske ureditve ZUS-1, ne določa, se Vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotnim oziroma nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem ne more opredeljevati.
državljanstvo - pridobitev državljanstva - potrdilo o državljanstvu
Po presoji Vrhovnega sodišča le dejstvo, da pritožnici še ni bilo izdano ustrezno potrdilo o državljanstvu oziroma postopek priglasitve še ni bil uspešno zaključen, ne vpliva na presojo, da je pritožnica romunsko državljanstvo na podlagi prava pridobila že ob rojstvu.
javni razpis - sklep o izbiri - razveljavitev javnega razpisa - poseg v pravni položaj - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Sklep o izbiri ni zgolj pravno nezavezujoča informacija, prav tako pa tudi ne zgolj procesno dejanje v postopku javnega razpisa, temveč vsebinska odločitev o pravici vlagatelja vloge za dodelitev sredstev. Ker je bil izdan v javnopravnem postopku, ki temelji na ZJF in Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, gre za formalni akt, ki pridobi tudi naravo pravnomočnosti. S formalno pravnomočnostjo sklepa o izbiri postane ustavno varovan tudi položaj izbranega prejemnika sredstev, torej upravičenje skleniti pogodbo o dodelitvi sredstev v skladu s sklepom o izbiri.
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen URS). Izpodbijanega sklepa o razveljavitvi javnega razpisa nikakor ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo, ki bi lahko poseglo v pravna razmerja o dodelitvi sredstev, določena s sklepom o izbiri. Zato pritožnik zoper razveljavitev javnega razpisa nima sodnega varstva ne po 2. ne po 4. členu ZUS-1. Tudi iz ustavnih določb, na katere se sklicuje (23., 120. in 157. člen URS), namreč ne izhaja pravica do sodnega varstva zoper odločitve oblastnih organov, s katerimi ni bilo poseženo v pravice ali obveznosti in pravne koristi posameznikov ali organizacij.
O obveznosti sklenitve pogodbe na podlagi sklepa o izbiri ni mogoče odločiti v tem upravnem sporu. Tožba zoper sklep o razveljavitvi javnega razpisa namreč ni pravno sredstvo za uveljavljanje pravic iz pravnomočnega akta o dodelitvi sredstev.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - novi dokazi - nova dejstva - načelo nevračanja
Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji sodišča prve stopnje ne nasprotuje.
Iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi prišlo do kršitev načela nevračanja, saj je bil pritožniku zagotovljen dostop do postopka odločanja o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka o mednarodni zaščiti, v katerem pa ni izpolnil bremena, ki mu ga ZMZ-1 nalaga v prvem odstavku 65. člena, to je predložitve dokazov oziroma navedb novih dejstev, s katerimi bi opravičil nov postopek. Da tudi z vidika določb ZMZ-1 o pogojih za podelitev statusa mednarodne zaščite ni ovir za prosilčevo vrnitev v izvorno državo zaradi strahu pred preganjanjem ali resno škodo, je bil predmet postopka priznanja mednarodne zaščite, v katerem je toženka pritožnikovo prošnjo zavrnila s pravnomočno odločbo z dne 28. 6. 2024.
abstrakten splošni akt - poseg v pravni položaj - oblastveni posamični akt - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 22. 4. 2024 vsebuje splošno in abstraktno normo, ki se nanaša na nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število prihodnjih primerov. Ta norma ne vpliva neposredno na pravni položaj posamezne osebe, temveč predpostavlja nadaljnje delovanje župana (z odločitvijo, da se določen predlog ne bo uvrstil na sejo in posredovanjem obvestila predlagatelju) v nadaljnjih posamičnih in konkretnih primerih. Zato ima naravo splošnega akta, ki ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, saj je predmet sodne presoje po 4. členu ZUS-1 lahko le posamični oblastveni akt ali dejanje, ki neposredno učinkuje v posameznem primeru v razmerju do konkretno določene ali določljive osebe, seveda če so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke.