• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    VSRS Sodba I Up 53/2025
    26.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084656
    ZMZ-1 člen 84, 84/1/4, 84/2.
    ugotovljeno dejansko stanje - odločanje glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku - obseg pritožbene presoje - presoja upravnega akta
    Pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v primerih, ko je materialnopravna presoja Upravnega sodišča oprta na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, ni dopustno uveljavljati, saj se v pritožbenem postopku lahko izpodbija le pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je Upravno sodišče samo ugotovilo, ne pa tudi pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je ugotovila toženka v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Presoja Vrhovnega sodišča se v pritožbenem postopku namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodne odločbe, upravni akt pa je v to presojo vključen zgolj posredno in omejeno. Ker tudi ZMZ-1 posebnega obsega pritožbene presoje, ki bi odstopala od sistemske ureditve ZUS-1, ne določa, se Vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotnim oziroma nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem ne more opredeljevati.
  • 302.
    VSRS Sklep I Up 10/2025
    21.3.2025
    UPRAVNI SPOR
    VS00084623
    ZUS-1 člen 4, 36, 36/1.
    abstrakten splošni akt - poseg v pravni položaj - oblastveni posamični akt - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
    Sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 22. 4. 2024 vsebuje splošno in abstraktno normo, ki se nanaša na nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število prihodnjih primerov. Ta norma ne vpliva neposredno na pravni položaj posamezne osebe, temveč predpostavlja nadaljnje delovanje župana (z odločitvijo, da se določen predlog ne bo uvrstil na sejo in posredovanjem obvestila predlagatelju) v nadaljnjih posamičnih in konkretnih primerih. Zato ima naravo splošnega akta, ki ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, saj je predmet sodne presoje po 4. členu ZUS-1 lahko le posamični oblastveni akt ali dejanje, ki neposredno učinkuje v posameznem primeru v razmerju do konkretno določene ali določljive osebe, seveda če so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke.
  • 303.
    VSRS Sodba in sklep I Up 42/2025
    21.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084621
    ZMZ-1 člen 49, 49/1, 52, 52-1, 52-2. ZUS-1 člen 52.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - nedovoljene tožbene novote - nedovoljene pritožbene novote
    Razlogi, ki so ekonomske narave (premajhen zaslužek, možnost nadaljnjega poklicnega usposabljanja), niso razlogi, zaradi katerih bi bil prosilec upravičen do mednarodne zaščite.

    Tožbene navedbe o protestih, ki jih je Upravno sodišče dobesedno povzelo v 5. in 12. točki obrazložitve, niso bile upoštevane zato, ker pomenijo nedovoljene tožbene novote (52. člen ZUS-1). Razloge za takšno oceno, ki jim pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje, je navedlo v 12. točki obrazložitve in jih je mogoče preizkusiti, zato se kot neutemeljen izkaže tudi očitek o neobrazloženosti sodbe v tem delu.

    Pritožbene navedbe o trenutnem in bodočem zaposlitvenem statusu pritožnika predstavljajo pritožbeno novoto. Zamudo pri pritožbenem uveljavljanju teh okoliščin utemeljuje le z navedbo, da zanje v času glavne obravnave ni vedel, ta pa ne omogoča preizkusa z vidika pogoja nekrivde, zato jih Vrhovno sodišče ni upoštevalo.
  • 304.
    VSRS Sodba I Up 37/2025
    21.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084622
    ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - novi dokazi - nova dejstva - načelo nevračanja
    Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji sodišča prve stopnje ne nasprotuje.

    Iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi prišlo do kršitev načela nevračanja, saj je bil pritožniku zagotovljen dostop do postopka odločanja o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka o mednarodni zaščiti, v katerem pa ni izpolnil bremena, ki mu ga ZMZ-1 nalaga v prvem odstavku 65. člena, to je predložitve dokazov oziroma navedb novih dejstev, s katerimi bi opravičil nov postopek. Da tudi z vidika določb ZMZ-1 o pogojih za podelitev statusa mednarodne zaščite ni ovir za prosilčevo vrnitev v izvorno državo zaradi strahu pred preganjanjem ali resno škodo, je bil predmet postopka priznanja mednarodne zaščite, v katerem je toženka pritožnikovo prošnjo zavrnila s pravnomočno odločbo z dne 28. 6. 2024.
  • 305.
    VSRS Sodba in sklep I Up 52/2025
    20.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084620
    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
    Pri presoji nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki naj bi grozilo prosilcu v primeru predaje v drugo državo članico, je treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel prosilec ob oziroma po predaji v odgovorno državo članico, ne pa položaja, v katerem je bil, ko je prvič stopil na ozemlje te države članice. Taka je tudi razlaga Sodišča Evropske unije.
  • 306.
    VSRS Sodba in sklep I Up 46/2025
    19.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083897
    ZMZ-1 člen 84, 84/1/1, 84/2.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja - alternativni ukrep - sorazmernost ukrepa
    Čeprav člen 8(4) Direktive 2013/33, po katerem države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu, v slovenskem pravnem redu (še) ni implementiran, to ne pomeni, da toženka ne more presojati sorazmernosti v razmerju do milejšega ukrepa obveznega zadrževanja na območje azilnega doma.
  • 307.
    VSRS Sklep I Up 24/2025
    19.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083874
    ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - rok za predajo prosilca
    Po drugem odstavku 29. člena Uredbe Dublin III je v primeru, kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, odgovorna država članica oproščena obveznosti sprejema, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo.
  • 308.
    VSRS Sodba I Up 41/2025
    18.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084083
    ZMZ-1 člen 24.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - resna škoda - revščina
    Pritožnikova revščina ni in tudi ob vrnitvi ne bi bila rezultat zoper njega usmerjenih ravnanj subjektov resne škode iz 24. člena ZMZ-1 (njihovih namernih, pritožniku namenjenih dejanj ali opustitev, torej v pomenu individualne grožnje), zato ne izkazuje upravičenja do statusa mednarodne zaščite. Gre za ustaljeno razlago Vrhovnega sodišča, ki poudarja, da resna škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
  • 309.
    VSRS Sklep I Up 44/2025
    17.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084074
    ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
    Sprejeto je stališče Vrhovnega sodišča, da samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
  • 310.
    VSRS Sklep I Up 299/2024
    17.3.2025
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00084082
    ZUS-1 člen 2, 2/1. EZ-1 člen 473.
    razlastitveni postopek - sklep o uvedbi postopka - prepoved razpolaganja z nepremičninami - poseg v pravni položaj - sodno varstvo - upravni akt
    Sklep o uvedbi postopka na podlagi 473. člena EZ-1 pomeni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z zakonom predpisane posledice njegove izdaje namreč obsegajo prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je ena bistvenih upravičenj lastninske pravice. S tem očitno posegajo v pravni položaj lastnika nepremičnine, za katero je uveden postopek začasne omejitve lastninske pravice, in sicer prav v njegov lastninskopravni položaj.

    Zaradi učinkov izdaje takega sklepa mora imeti lastnik nepremičnine, na katero se nanaša sklep o uvedbi razlastitvenega postopka oziroma postopka omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist, možnost sodnega varstva za izpodbijanje zakonitosti izdaje tega sklepa.
  • 311.
    VSRS Sklep I Up 49/2025
    12.3.2025
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00083879
    ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
    zavrženje pritožbe - zavrnitev prošnje za podaljšanje - rok - procesna odločitev - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
    Pritožnik v tem upravnem sporu izpodbija sklep toženke, s katerim je ta v denacionalizacijskem postopku zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka za predložitev pisne izjave o poravnavi stroškov izvedenskega dela. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča navedeni sklep po vsebini predstavlja le procesno odločitev, saj se z njim ne odloča o materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v postopku izdaje upravnega akta, pač pa predstavlja le odločitev o roku, v katerem so morali upravičenci do denacionalizacije opraviti določeno dejanje.
  • 312.
    VSRS Sodba I Up 50/2025
    12.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083880
    ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 75, 75/1, 79, 79/1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - obseg pritožbene presoje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
    V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
  • 313.
    VSRS Sodba I Up 26/2025
    12.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083895
    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - preverjanje
    Po presoji Vrhovnega sodišča je Upravno sodišče pravilno presodilo, da bi morala toženka dodatno preveriti oziroma dobiti zagotovilo, da bo tožnikoma v primeru vrnitve na Portugalsko zagotovljena ustrezna nastanitev in ustrezna obravnava njunih prošenj za mednarodno zaščito, saj je iz velikega števila informacij, ki so bile zbrane v upravnem postopku, razvidno, da obstaja bojazen, da bi v primeru vrnitve tožnikov na Portugalsko obstajalo tveganje za kršitev njune pravice iz 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
  • 314.
    VSRS Sklep I Up 11/2025
    12.3.2025
    UPRAVNI SPOR
    VS00083896
    ZVPI člen 7, 7/5. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
    postopek vrednotenja izobraževanja - mnenje - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
    Velja, da če ENIC-NARIC center z aktom (mnenjem), ki ga želi prosilec pridobiti v postopku vrednotenja izobraževanja, ne odloča o njegovi pravici ali pravni koristi, tudi odločitev (obvestilo) ENIC-NARIC centra, da takšnega akta ne izda, ker prosilčevo izobraževanje ni predmet vrednotenja po ZVPI, na njegov pravni položaj ne more vplivati.
  • 315.
    VSRS Sklep I Up 36/2025
    10.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083881
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/2. ZMZ-1 člen 51, 51/2. ZPP člen 343, 343/4.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito
    Po drugem odstavku 29. člena Uredbe Dublin III je v primeru, kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, odgovorna država članica oproščena obveznosti sprejema, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo. Ker se predaja prosilca ni izvršila v okviru časovne omejitve, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa toženke, se je odgovornost za obravnavanje pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito v skladu z navedeno določbo prenesla na Republiko Slovenijo.

    Glede na navedeno so torej nastopile med strankama nesporne okoliščine, zaradi katerih tožena stranka izpodbijanega akta ne bo mogla izvršiti. Zato si z odločitvijo v tem upravnem sporu, torej tudi v tem pritožbenem postopku, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Pravni interes v tem upravnem sporu za pritožnika torej ne obstoji, saj so učinki, ki jih zasleduje pritožnik, že obstoječi (na podlagi zakonskih določb).
  • 316.
    VSRS Sklep I Up 30/2025
    10.3.2025
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00083878
    ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
    občinski prostorski načrt (OPN) - nosilec urejanja prostora - mnenje - izvrševanje upravne funkcije - upravni postopek - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - tožba zaradi molka
    Mnenje pristojnega nosilca urejanja prostora k osnutku ali predlogu občinskega prostorskega načrta ne pomeni izvrševanja upravne funkcije, ampak naloge, ki jo ima nosilec urejanja prostora v postopku sprejemanja občinskega predpisa. Pri tem noben predpis ne določa, da se postopek izdaje mnenja vodi kot upravni postopek ali da se v tem postopku izda upravna odločba, s katero se odloči o pritožničini pravici do pozitivnega mnenja, določeni v materialnem predpisu, ali da je zoper negativno mnenje dopustno vložiti tožbo v upravnem sporu. S tožbo zaradi molka zato ni mogoče doseči izdaje ali vročitve mnenja.
  • 317.
    VSRS Sklep I Up 27/2025
    5.3.2025
    UPRAVNI SPOR
    VS00085032
    ZIUPRPK člen 2, 3.
    prenehanje veljavnosti - sklep - koncesija - rudarska pravica - procesna odločitev
    V tem upravnem sporu ima izpodbijani sklep pritožnice de facto in de iure neposredni učinek prenehanja veljavnosti tožničine koncesijske in rudarske pravice, saj je bil s tem postopek odločanja o njeni vlogi, podani po 2. členu ZIUPRPK, končan. V predmetnem sporu tudi ne gre za vsebinsko presojo izpolnjevanja navedenih pogojev po ZRud-1, kot to zmotno meni pritožnica, temveč le za presojo izpolnjevanja pogojev po ZIUPRPK. Tožnica v tožbi uveljavlja nezakonitost navedenega sklepa pritožnice, ki je (procesna) odločitev, s katero se je postopek odločanja o njeni vlogi končal. V ta namen je vložila tožbo, s katero predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovni postopek pritožnici (izpodbojna tožba). Če bi sodišče tožbi ugodilo ter vrnilo zadevo v ponovno odločanje v postopek pred pritožnico, bi torej za tožnico nastale tudi posledice, ki izvirajo iz 3. člena ZIUPRPK - torej bi se ponovno znašla v isti pravni situaciji, v kateri bi še nadalje lahko uresničevala svojo že podeljeno koncesijsko pravico, saj o njeni vlogi še ne bi bilo odločeno.
  • 318.
    VSRS Sklep I Up 43/2025
    3.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083877
    ZPP člen 343, 343/4, 352.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
    Sprejeto je stališče Vrhovnega sodišča, da samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
  • 319.
    VSRS Sklep I Up 285/2024
    3.3.2025
    UPRAVNI SPOR
    VS00083876
    ZPP člen 328.
    popravni sklep - predmet popravnega sklepa - odprava napak - prekoračitev pooblastila
    Sodišče prve stopnje z izpodbijanim popravnim sklepom ni odpravilo le napake, ki bi se mu pripetila pri zapisu njegove volje oziroma pisni izdelavi sodbe, pač pa je odpravilo napako, ki je nastala pri oblikovanju volje sodišča. Ker je s tem poseglo v vsebino svoje odločitve, je preseglo pooblastilo iz 328. člena ZPP.
  • 320.
    VSRS Sodba in sklep I Up 38/2025
    20.2.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083453
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) člen 8, 8/4.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja - implementacija direktive - alternativni ukrep - pridržanje - učinkovitost ukrepa - sorazmernost ukrepa

    Slovenski zakonodajalec (še) ni implementiral člena 8(4) Recepcijske direktive, da države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so: redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu. Vendar pritožnik ne upošteva, da izpodbijana sodba temelji tudi na presoji, da bi bila v konkretnem primeru uporaba kakršnegakoli drugega, manj prisilnega ukrepa, vključno z alternativnimi ukrepi iz navedene določbe direktive, neučinkovita. Tega stališča pritožnik ne izpodbija z navajanjem konkretnih okoliščin, ki bi kazale nasprotno in s katerimi bi lahko utemeljil, da bi bil izrek alternativnega (milejšega) ukrepa sploh utemeljen oziroma učinkovit.

  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>