mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb
Zatrjevane slabe ekonomske in socialne razmere v izvorni državi prosilca niso razlog za priznanje statusa subsidiarne zaščite. Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ni mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - sklicevanje na sodbo SEU - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - pavšalna in neizkazana zatrjevanja
Upravno sodišče je v svojem postopku presojalo zakonitost izpodbijanega sklepa toženke, ki temelji tako na ugotovitvi, da pritožnik ni navajal okoliščin, ki bi utemeljevale obstoj sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, niti ni navajal nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajale nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v primeru vrnitve Republiki Hrvaški. Pri tem je ob preizkusu obeh navedenih vidikov zaključilo, da ni nikakršnih ovir, ki bi preprečevale izročitev Republiki Hrvaški, ki bo kot odgovorna država obravnavala prošnjo tožnika za mednarodno zaščito. Te presoje pritožnik po vsebini ne izpodbija niti ne predlaga izvedbe dokazov, ki bi lahko vodili do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - nestrinjanje z dokazno oceno - sugestivno vprašanje - kršitev javnega reda in miru - sorazmernost ukrepa - kaznovalna funkcija - zavrnitev pritožbe
Pri izreku ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje) ne gre za kazenski postopek in ne za ugotavljanje tožnikove kazenske odgovornosti za kazniva dejanja, niti pridržanje ni kazen, ampak je preventivni ukrep zoper prosilca za mednarodno zaščito, ki se na tej pravni podlagi nahaja na ozemlju Republike Slovenije do odločitve o njegovi prošnji.
ZMZ-1 člen 21, 21/1. ZUS-1 člen 51, 51/1, 59/1, 63, 63/2, 63/2-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obseg pritožbene presoje - odločanje na seji - glavna obravnava
Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, tako ni zajemalo omenjene diskriminacije, kar pa po presoji prvostopenjskega sodišča ni bila posledica opustitev toženke v upravnem postopku, ki je bil izveden pravilno in zakonito, ob upoštevanju vseh procesnih garancij prosilca in standardov deljenega dokaznega bremena v povezavi s sodelovalno dolžnostjo organa, čemur (pri)tožnik konkretizirano ne nasprotuje.
Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na to, da je diskriminacija Berberov s strani Arabcev splošno znano dejstvo. Čeprav splošno znanih dejstev v skladu z drugim odstavkom 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ni treba dokazovati, je treba taka dejstva zatrjevati, jih torej uveljavljati kot dejansko podlago, če je na stranki o tem trditveno breme. To velja tudi v obravnavanem primeru, saj bi moral pritožnik kot prosilec za mednarodno zaščito sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo (prvi dostavek 21. člena ZMZ-1). Zgolj navedba pripadnosti etnični skupini Berberov pa take trditvene podlage nima.
Glede na to, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (ne)obstoja diskriminacije, tudi pritožbe ni mogoče utemeljiti z zatrjevanjem njenega obstoja. S pritožbo v upravnem sporu namreč ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če sodišče prve stopnje tega ni samo ugotavljalo.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - postulacija - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Stranka lahko v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - grožnje osebne narave - zaščita v izvorni državi - pavšalne navedbe
Pri zatrjevanih psihičnih težavah zaradi groženj družine nekdanjega dekleta gre za težave zasebne narave, ki jih ni mogoče povezati z elementi preganjanja iz prvega odstavka 27. člena ZMZ-1. Prav tako ni mogoče sklepati, da bi bil pritožnik v primeru vrnitve v Maroko soočen z resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da mu maroška policija ne bi bili sposobna ali mu ne bi želela nuditi zaščite pred zatrjevanimi grožnjami.
ena tožba zoper več upravnih aktov - razdružitev tožbe - zavrženje tožbe - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izpolnitev naložene obveznosti - zavrnitev pritožbe
Iz izpodbijanega sklepa sicer ni razvidno, da je sodišče prve stopnje pritožnikovi tožbi razdružilo, vendar to ne pomeni, da o tožbi zoper I. točko izreka odločbe MOL ni treba odločiti. Sodišče prve stopnje mora tudi o tej tožbi odločiti, saj je tožnik s tožbo uveljavljal sodno varstvo zoper dva vsebinsko različna upravna akta.
Sklep o ustavitvi postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb ter ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj zavezanca in drugih oseb in v izreku tega sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka.
Pravni interes je neločljivo povezan z vsebino odločitve upravnega organa, o kateri je bilo odločeno v izreku spornega akta, in njenem vplivu na strankin pravni položaj.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3. ZUS-1 člen 75, 75/11, 75/1-3, 77, 79, 79/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za azil - nova dejstva ali dokazi - sporno dejansko stanje - dokazna ocena - obseg presoje - ugoditev pritožbi
Pri pretepu in spolni zlorabi gre lahko za opisovanje časovno istega dogodka (tj. dogodka, do katerega naj bi prišlo ob edini priložnosti, ko naj bi člani MQM pritožnika pretepli), vsekakor pa navedbe o fizičnem nasilju (pretepanju) in spolni zlorabi po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo šteti za opisovanje "istega" dogodka z vidika presoje morebitne izpolnjenosti pogojev za priznanje mednarodne zaščite po 20. členu ZMZ-1. Pri tem ni mogoče prezreti, da so v drugem odstavku 26. člena ZMZ-1, v katerem so primeroma našteta dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije, dejanja fizičnega nasilja, psihičnega nasilja in spolnega nasilja opredeljena kot samostojna, pri čemer dejanja spolnega nasilja niso vključena v dejanja fizičnega nasilja.
Vprašanje, ali en od teh dogodkov pomeni novo pravno relevantno dejstvo v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, pa je bistveno za odločitev v tej zadevi. Zaradi neobrazloženega stališča, da gre za en (isti) dogodek, je sodba v tem delu glede teh odločilnih dejstev brez razlogov. Na podlagi take ocene dejanskega stanja Upravno sodišče teh (novih) okoliščin tudi ni presojalo z vidika tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, tj. ali pritožnik teh dejstev iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogel uveljavljati.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - preganjanje - trditveno in dokazno breme - poizvedovalna dolžnost - zavrnitev pritožbe
Upoštevaje stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 2/2017 z dne 15. 3. 2017, da se informacije o izvorni državi pridobijo in analizirajo le, če so v povezavi z zatrjevanji prosilca, ki izkazujejo preganjanje oziroma utemeljen strah pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, torej kadar je podan subjektivni element, Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zaključuje, da navedena obveznost preverjanja informacij o izvorni državi ni obstajala.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 22. ZMZ-1 člen 9, 9/1. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - kršitev pravil upravnega postopka - pooblaščenec - zavrnitev pritožbe
Stranke v pritožbi ne morejo neposredno uveljavljati kršitev pravil postopka izdaje upravnega akta, saj to ni pritožbeni razlog. Te kršitve lahko uveljavljajo le posredno, prek pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, kadar uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta iz 2. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1. V pritožbenem postopku Vrhovno sodišče nato preverja utemeljenost teh očitkov in ugotavlja, ali je sodišče prve stopnje pravilno presodilo pravilnost in zakonitost postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani upravni akt, ter to svojo presojo tudi obrazložilo.
Nujni predpogoj za uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta torej je, da pritožnik že v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjuje bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 6, 6/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - ravnanje policije - tuja sodna odločba kot dokaz - zavrnitev pritožbe
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. To pomeni, da se kot pomembne v obravnavani zadevi lahko izkažejo (le) tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na sodno prakso - zavrnitev pritožbe - začasna odredba - zavržena pritožba
Upravno sodišče je v svojem postopku presojalo zakonitost izpodbijanega sklepa, ki temelji tako na ugotovitvi, da pritožnikove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih pritožnik v dublinskem postopku ne bi mogel biti vrnjen v Republiko Hrvaško, kot tudi, da na podlagi njegovih navedb ni mogoče zaključiti, da obstajajo na njegovi strani takšne osebne okoliščine, ki bi preprečevale predajo Republiki Hrvaški zaradi utemeljene verjetnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Pri tem je ob preizkusu obeh navedenih vidikov presodilo, da ne obstaja nobena od okoliščin, ki bi vodila do sklepa, da bi za tožnika obstajala nevarnost nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Te presoje pritožnik po vsebini ne izpodbija niti ne predlaga izvedbe dokazov, ki bi lahko vodili do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožnik se sklicuje na več sodb Upravnega sodišča, pri tem pa ne navaja nobenih vzporednic med obravnavano zadevo in citiranimi, zato s takšnim pavšalnim sklicevanjem ne more uspeti.
neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - vročilnica kot javna listina - trditveno in dokazno breme - zavrnitev pritožbe
Vročilnica je javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Navedeno dokazno pravilo sicer ni absolutno - dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa mora stranka, ki dokazno informacijo javne listine izpodbija, v ta namen podati določne in z dokazi podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. To pomeni, da mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti dokaze, ki ob obravnavi pritožbe (torej upoštevaje, da je nepravilna vročitev pritožbeni razlog, ne pa razlog za vrnitev v prejšnje stanje) vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
inšpekcijski ukrep - dvojezični napisi - začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - sorazmernost - zavrnitev pritožbe
Navedbe o nevarnosti poslabšanja odnosov s pripadniki avtohtone italijanske skupnosti se načeloma nanašajo na škodo, ki jo je zaradi njene narave praktično nemogoče vnaprej podrobneje konkretizirati. To še ne pomeni, da grožnja take škode sploh ne bi mogla pomeniti razloga za izdajo začasne odredbe. Vendar pa pritožničine navedbe ne presegajo povsem posplošenega zatrjevanja. Iz njih res izhaja možnost "nezadovoljstva in razočaranja", ki je načeloma ustrezno izkazana z dopisom predstavnice skupnosti, vendar ta možnost sama po sebi še ne pomeni nastanka zatrjevane škode.
Nevarnost težko popravljive škode je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, načelo sorazmernosti pa pomeni le njegov korektiv, kar po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja tudi iz besedila 32. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno in zakonito, ko po ugotovitvi, da temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, ni presojalo sorazmernosti morebitne - neizdane - začasne odredbe in njenega vpliva na javno korist.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb
Pritožnik je s trditvami o slabi ekonomski situaciji v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
ZUS-1 člen 13, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZPP člen 81, 81/5.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvezna razlaga odloka - zavrnitev pritožbe
Sklep o sprejemu obvezne razlage občinskega predpisa ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sklep občinskega sveta o obvezni razlagi Odloka ni upravni akt, ki bi bil sprejet v okviru izvrševanja upravne funkcije občinskega sveta. Za tak (upravni) akt bi sledeč določbi drugega odstavka 2. člena ZUS-1 šlo, če bi občinski svet v obravnavani zadevi s sklepom javnopravno, enostransko, oblastveno odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
Nebistvene so pritožbene navedbe, da naj bi obvezna razlaga služila za podlago izdanemu gradbenemu dovoljenju. Vprašanje nezakonitosti ali neustavnosti predpisa, na katerem temelji izdana upravna odločba (gradbeno dovoljenje), je vprašanje, ki se rešuje v postopkih (upravnem in sodnem) za izdajo tega dovoljenja in ne v obravnavanem upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00075603
ZUS-1 člen 32, 32/2, 33.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - ureditvena začasna odredba - varstvo pravic stranke - učinkovito sodno varstvo - stranska udeležba - priznanje lastnosti stranke v postopku - odmera NUSZ
Pritožnica kot težko popravljivo škodo (tako kot v tožbi) navaja, da bo zaradi izdaje meritorne odločbe o odmeri NUSZ neuspešna pri uveljavljanju svojih koristi, saj naj bi bilo o tem upravnem sporu odločeno po zaključku postopka o odmeri NUSZ. V zvezi s tem Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je izdaja ureditvene začasne odredbe z enako vsebino kot tožbeni zahtevek mogoča samo v primeru, ko je le z njeno izdajo mogoče zagotoviti učinkovito sodno varstvo stranki v glavnem postopku. Navedeno pa v obravnavanem postopku, kljub drugačnim navedbam pritožnice, ni izkazano. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča odločba v glavnem sporu ne bi smela biti izdana, preden se ne reši vprašanje priznanja pritožničine pravice do stranske udeležbe.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSICT člen 26, 26/2.
zavrženje tožbe - sodni tolmač - preizkus znanja - ni upravni akt po ZUS1 - zavrnitev pritožbe
Odločba, izdana na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT), s katero je toženka pritožnici kot sodni tolmački odredila opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za nemški jezik, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Procesnemu aktu zgolj zaradi morebitnih nadaljnjih posledic, ki temu aktu lahko šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka tudi učinkovito pravno zavarovana v sodnem postopku (23. in 157. člen Ustave). Procesni akt je (in ostane) procesni akt, ne glede na to na katerem pravnem področju je izdan in v zvezi s kakšnimi okoliščinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00076129
ZPP člen 343, 343/4, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2-4, 66, 66/1.
mednarodna blagovna znamka - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pristojnost slovenskega sodišča - pravni interes za pritožbo
Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine je treba v skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUS-1 odpraviti celovito; v okoliščinah primera postopanja tožene stranke ni mogoče brez utemeljenih razlogov omejiti zgolj na posamezne zahteve oziroma obvestila. Sodišče prve stopnje bo moralo imeti pred očmi, da za tožečo stranko, ki (med drugim) uveljavlja, naj tožena stranka izda ustrezno odločbo, sporno postopanje tožene stranke zaobjema tudi njeno postopanje v zvezi z njenim dopisom.
Dopusten je sodni preizkus odločitve oziroma ravnanja tožene stranke v subsidiarnem upravnem sporu le, če je slovensko sodišče pristojno za odločanje.
Ne drži pritožničino stališče, da je mogoče v subsidiarnem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 posledice po 4. alineji drugega odstavka 33. člena ZUS-1 odpraviti v vsakem primeru oziroma na vsak zahtevani način, ne glede na materialnopravno podlago obravnavane zadeve. V konkretni zadevi način odprave posledic, za katerega se z delom zahtevka zavzema tožeča stranka, zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča ni dopusten.