V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 40/2023 z dne 17. 5. 2023 zavzelo stališče, da mora sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
ZOsn člen 34, 34/1, 69, 69/5, 69/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6
ponavljanje razreda - šolsko leto - temporarna odločba - izpodbojna tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Odločitev učiteljskega zbora, da učenec ponavlja posamezni razred, se lahko nanaša le na šolsko leto, ki sledi šolskemu letu, v katerem učenec ni dosegel standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, oziroma je bil ob njegovem zaključku negativno ocenjen iz enega ali več predmetov. Ker šolsko leto traja od 1. 9. do 31. 8. (prvi odstavek 34. člena ZOsn), takšna odločitev pravno učinkuje le do 31. 8. šolskega leta, za katero je bila sprejeta.
V obravnavani zadevi je učiteljski zbor 18. 6. 2024, torej v šolskem letu 2023/2024, ki je trajalo od 1. 9. 2023 do 31. 8. 2024, sprejel odločitev, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ta odločitev se je lahko nanašala le na šolsko leto 2024/2025, ki je trajalo od 1. 9. 2024 do 31. 8. 2025. Ko je torej Upravno sodišče 15. 12. 2025 izdalo izpodbijani sklep o zavrženju izpodbojne tožbe, sporna odločitev ni več pravno učinkovala. Zato si pritožnica z njeno odpravo tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi več mogla izboljšati svojega pravnega položaja.
pritožba zoper sklep - pritožba v upravnem sporu - sklep o prenosu pristojnosti - nedovoljena pritožba
Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako zoper tak sklep pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj v tem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
pritožba v upravnem sporu - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - procesne predpostavke - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje pritožbe
Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa kot v številnih drugih pritožbenih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče njegove pritožbe zavrglo prav na podlagi ugotovitve, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče pritožnika ni ponovno pozivalo, naj izkaže, da izpolnjuje zahtevani kvalificirani pogoj.
odločba, izdana po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe - upravni postopek ni končan - akt zoper katerega je možen upravni spor - dokončen upravni akt - upravni spor
V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljena odločba organa prve stopnje, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku pritožnice za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne odločiti ponovno. Zoper novi akt bo imela pritožnica pravico do pritožbe v upravnem postopku in ko bo odločeno o morebitni pritožbi, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo pritožnici torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločbo o zahtevi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice (kar vse je pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu že Upravno sodišče). Zahtevek glede dovoljenja za poslovanje podružnice je namreč s tem ostal nerešen in bo prvostopni organ moral o njem ponovno odločiti ter izdati novo odločbo.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožnica je bila seznanjena z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo izkazovanja kvalifikacije in posledicami opustitve, zato je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091413
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2. URS člen 22
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev pravice do enakega varstva pravic - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - prepričljiva dokazna ocena
Upravno sodišče se je opredelilo do pritožnikovih navedb in predloženih poročil, zato je očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic očitno neutemeljen. Presoji Upravnega sodišča o (ne)relevantnosti poročil in sodbe ESČP ter neizkazani stopnji resnosti ugotovljenih pomanjkljivosti pritožnik vsebinsko ne ugovarja. Zgolj nestrinjanje z razlogi Upravnega sodišča pa ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Po presoji Vrhovnega sodišča opisana dokazna ocena Upravnega sodišča temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in prepričljivi.
pritožba v upravnem sporu - narava upravnega spora - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega varstva
Upravni spor ni zgolj sredstvo za zagotavljanje pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) temveč s sodnim varstvom na prvi stopnji zagotavlja tudi pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) zoper odločitev oblastnih organov o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov.
O zatrjevani neustavnosti prvega odstavka 73. člena ZUS-1, ker naj bi nedopustno omejevala pravico do pritožbe, je Ustavno sodišče že odločalo in z odločbo U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 odločilo, da ta določba ni v neskladju s 25. členom Ustave. Pri tem je pojasnilo, da takšna zakonodajna rešitev odraža naravo postopka, saj sodišče v upravnem sporu že opravlja funkcijo "drugega pravnega sredstva" (25. člen Ustave) s tem, ko presoja, ali je bilo v postopku pred izdajo upravnega akta pravilno ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi tega dejanskega stanja glede na materialnopravno normo pravilno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
začasna odredba - nujen ukrep - odlog izvršitve upravnega akta - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - vsebinska zveza - težko popravljiva škoda - koncesija - podaljšanje rudarske pravice - iztek veljavnosti pogodbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča predstavlja začasna odredba po 32. členu ZUS-1 nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Ker je namen začasne odredbe zagotoviti učinkovitost sodnega varstva v upravnem sporu, začetem zaradi nestrinjanja z odločitvijo, ki je predmet izpodbijanja, mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena. Tak pa bo v primerih, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja.
Tako je tudi regulacijska začasna odredba iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim (v obravnavani zadevi med zavrnitvijo vloge za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice) in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091213
ZMZ-1 člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPP člen 8
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - presoja dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - protest - pravica do zbiranja in združevanja
Če se Upravno sodišče pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi le opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že toženka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve Upravnega sodišča ni mogoče šteti za arbitrarno.
Če je posameznik zaradi same udeležbe na protestu kakorkoli neupravičeno sankcioniran, o pravici do zbiranja in združevanja ter s tem povezanimi pravicami ni mogoče govoriti.
mednarodna zaščita - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja - sodni preizkus - pridržanje v centru za tujce - dopustnost posega - pravica do osebne svobode - javna korist - načelo sorazmernosti
Po drugem odstavku 79.a člena ZTuj-2 v primeru omejitve gibanja iz razloga, ker tujca iz objektivnih razlogov po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države (79. člen ZTuj-2), ki je daljše od treh mesecev, Upravno sodišče pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi preizkus utemeljenosti te omejitve gibanja. Ta institut sodnega preizkusa je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar narekuje tudi pravo EU.
S (tako imenovano nepravo) začasno odredbo (logično) ni mogoče zadržati izvršitve že izvršenega izpodbijanega upravnega akta. V takem primeru je - ob izpolnjenih zakonskih pogojih - (kvečjemu) mogoča izdaja (tako imenovane prave) začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje. Pri tem je pomembno, da morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo namreč tožnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dajala niti sodba, s katero bo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku.
mednarodna zaščita - sredstva za preživljanje - resna škoda - neizkazana resna škoda - zavrnitev pritožbe
Navedbe, da je treba situacijo v Maroku v okoliščinah tako hudega pomanjkanja obravnavati kot resno škodo, za kar je odgovorna država, ker da je vzpostavila sistem, da revni životarijo ali preprosto umrejo od lakote, če si ne morejo zagotoviti sredstev za hrano. Iz njih namreč ne izhaja obstoj tveganja, da bodo subjekti pritožnikove izvorne države temu namerno onemogočili dostop do sredstev za preživetje. Glede tega je pomembna tudi ugotovitev v sodbi, ki ji pritožnik ne nasprotuje, da je pred odhodom iz Maroka zaslužil toliko, da je lahko preživel, le prihrankov ni mogel ustvariti (21. točka obrazložitve), kar kaže, da že ob odhodu ni sodil v skupino prebivalstva, na katero se sklicuje. Zaradi tega njeno izpostavljanje ne potrjuje verjetnosti, da bo po vrnitvi v Maroko izpostavljen lakoti in s tem nastanku resne škode v smislu druge alineje 28. člena ZMZ-1, po kateri ta škoda zajema oblike mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni.
DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - UPRAVNI SPOR
VS00091015
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - začasni sklep za zavarovanje - davek na dodano vrednost (DDV) - začasna odredba - odlog izvršitve - težko popravljiva škoda
Vrhovno sodišče ima že neposredno na podlagi prava EU in neodvisno od nacionalnih predpisov možnost izdati začasni ukrep, katerega namen je zagotovitev polnega učinka sodne odločbe o pritožbi, ki bo izdana po prejemu odgovora SEU na predhodno vprašanje. Ta možnost je še posebej pomembna v primerih, kot je konkretni, ko se predhodno vprašanje nanaša prav na (ne)učinkovitost v pravilih nacionalnega prava predvidenega sodnega varstva.
varstvo osebnih podatkov - pravica do pravnega sredstva - zahteva za oceno ustavnosti - neustavnost zakonske ureditve - prekinitev postopka
Po presoji Vrhovnega sodišča je ureditev ZVOP-2, ki zoper odločitve Upravnega sodišča v zadevah iz 11. člena ZVOP-2 pritožbe ne določa, v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V takih primerih namreč Upravno sodišče - drugače kot kadar v upravnem sporu presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov - odloča kot prva in edina instanca, ki ugotavlja relevantno dejansko stanje in presoja, ali je prišlo do kršitve posameznikove pravice do varstva osebnih podatkov.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 73, 73/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1, 343/4, 366.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Poleg tega se lahko pritožba zoper sklep vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam (tretji odstavek 73. člena ZUS-1 v zvezi s 366. členom ZPP). Na podlagi prvega in drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se izteče rok za njeno vložitev. Če je poslana priporočeno po pošti ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00090621
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/3.
mednarodna zaščita - pomanjkljiva dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - sodbe ni mogoče preizkusiti
O kršitvi načela proste presoje dokazov je mogoče govoriti (le) takrat, ko dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar ni opravljena ocena vsakega dokaza posebej, nato pa še vseh dokazov skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva. Povedano drugače: zgolj nestrinjanje sodišča z dokazno oceno toženke oziroma drugačna interpretacija listin, tožnikovih izjav in ostalega procesnega gradiva očitno ne pomeni, da dokazne ocene ni oziroma da je formalno pomanjkljiva. Nasprotno, šele formalno popolna dokazna ocena sodišču omogoča, da se opredeli do njene vsebinske ustreznosti oziroma formalne logičnosti in prepričljivosti, kar je Upravno sodišče v obravnavani zadevi dejansko storilo.
Zaradi nestrinjanja s toženkino dokazno oceno je Upravno sodišče opravilo lastno dokazno oceno izvedenih dokazov, ki pa bi jo moralo obrazložiti skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Tega po presoji Vrhovnega sodišča ni storilo. Na glavni obravnavi je sicer izvedlo dokaze z zaslišanjem tožnika in pregledom listin (57. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe) in te dokaze ocenilo drugače od pritožnice, vendar pa svoje ocene teh dokazov ni obrazložilo in tudi ni navedlo razlogov, ki so pripeljali do sprejete odločitve.
ureditvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - izvajanje - javno pooblastilo - preizkus zakonitosti - poseg v javni interes - javna korist
S tem, ko je pritožnik, ki mu je bilo dano javno pooblastilo za opravljanja dejavnosti overitev vodomerov, (nesporno) večkrat opravil napačne overitve in prežigosanje vodomerov, je torej posegel v samo bistvo javnega pooblastila, ki pomeni podlago za njegovo dejavnost, namreč v zakonitost opravljanja overitev. Ta zakonitost je po povedanem zaradi izvajanja javnega pooblastila identična javnemu interesu, od te zakonitosti pa je odvisno tudi zaupanje javnosti in s tem sam smisel obstoja meroslovnega sistema. Zato že ugotovljena nezakonitost pritožnikovega dela sama po sebi pomeni poseg v javno korist, ki tudi po presoji Vrhovnega sodišča presega v konkretni zadevi izkazano težko popravljivo premoženjsko škodo, ki pritožniku grozi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - pogoji za sprejem - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nastanitveni objekt - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - ovire za vrnitev
S predajo pritožnika Franciji ne bo kršena določba drugega pododstavka 3. člena Uredbe Dublin III, po kateri prosilec za mednarodno zaščito ne sme biti predan v državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje njegove prošnje, če se utemeljeno domneva, da bi lahko bil zaradi sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v tej državi članici izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Sistemske pomanjkljivosti v odgovorni državi članici pri izvajanju azilnih postopkov (vključno z dostopom do njih) so ovira za predajo prosilca tej državi. Azilni postopek namreč prosilcu zagotavlja individualno obravnavo in presojo konkretnih okoliščin, pomembnih za uresničevanje načela nevračanja v izvorno državo, ki pomeni, da nihče ne sme biti predan v državo, v kateri mu grozi nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.