ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 160, 160/1, 162, 162/1, 162.a, 162. a/1. ZUP člen 279, 279/1-1. ZS člen 99, 101.
dovoljena revizija - nadzor nad opravljanjem dejavnosti kolektivne organizacije - obseg nadzora - odločitev v zadevi iz sodne pristojnosti - ničnost upravnega akta
Ob odsotnosti konkretnih zakonskih določb je torej treba šteti, da je Uradu RS za intelektualno lastnino pridržan le splošni nadzor nad zakonitostjo izvajanja nalog kolektivne organizacije v smislu nadzora v javnem interesu, ki se izrazi v ukrepih, s katerimi je stranki naložena javnopravna obveznost - uskladitev delovanja z ZASP. Na to ne more imeti nikakršnega vpliva dejstvo, da se na kršitev istih določb ZASP poleg nadzornega organa lahko sklicuje tudi imetnik pravic. Iz tega izvirajoče zahteve, ki jih postavljata kolektivni organizaciji, imajo namreč bistveno različna temelja - prve izvirajo iz oblastvenega razmerja med tožnikom in toženko, ki je vzpostavljeno z upravnim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti, ki ga kolektivni organizaciji izda toženka, druge pa iz prirejenega mandatnega razmerja med tožnikom in imetnikom pravic. Taka delitev nadzora, pri kateri je za zahtevke posameznega člana pristojno sodišče, je sprejeta tudi v pravni teoriji.
Za obravnavani primer je zato ključno, da splošnost zakonskih določb ne pomeni neomejenih pooblastil za nadzor in ukrepanje. Še zlasti to velja, ko pride do trka z nedvomnimi pristojnostmi drugih državnih organov, v konkretnem primeru sodišč. V obravnavani zadevi je zato toženka, ki je brez izrecnega pooblastila v ZASP tožniku naložila denarno obveznost, ki naj jo izpolni tretji (upravičeni) osebi, odločila v zadevi iz sodne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002857
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadomestilo za javno priobčitev komercialnih fonogramov - izključna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost
Iz ugovora dolžnice (toženke) je razvidno, da tožnica kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta.
dovoljena revizija - znamka - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - verjetnost zmede na trgu - razlikovani učinek - opisovalni značaj znaka - izpodbijanje veljavnosti predhodno registrirane znamke
ZIL-1 ne vsebuje posebnih določb, ki bi Uradu in sodišču znotraj nacionalnega ugovornega postopka zoper registracijo nacionalne znamke omogočale odvzem varstva predhodno registrirani znamki. Zato je treba mutatis mutandis sprejeti stališče Sodišča EU, da je prejšnji znamki v tem postopku treba priznati določeno stopnjo razlikovalnega značaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002832
ZPP člen 158, 367a, 374, 384, 385, 391. ZIL-1 člen 77.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotnost sodne prakse - odstop od sodne prakse - plačilo stroškov postopka - pomembno pravno vprašanje - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Čeprav Vrhovna državna tožilka navaja, da izpodbijani sklep odstopa od sodne prakse višjih sodišč, to ne drži. Iz citirane sodne prakse namreč ne izhaja, da bi bile te odločitve vezane na primerljivo situacijo iz izpodbijanega sklepa. Zato odstop od sodne prakse višjih sodišč ni izkazan. Pa tudi sicer iz postavljenega vprašanja ne izhaja njegova pomembnost za razvoj prava preko sodne prakse, saj je dilema razlage „izpolnitve zahtevka“ pri uporabi 158. člena ZPP po sami naravi stvari vezana na okoliščine posamezne zadeve, kar je razvidno tudi iz predlaganega vprašanja. Zato tudi odgovor na postavljeno vprašanje ni pomemben za razvoj prava preko sodne prakse, saj je uporaba 158. člena ZPP v tem primeru ozko zamejena z umikom tožbe iz razloga odpovedi pravici iz a. točke 77. člena ZIL-1.
Ker pogoj objektivne koristi iz prvega odstavka 367.a člena ZPP ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenja
Sama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP.
URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico.
ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom pravic na fonogramih v vmesnem obdobju, ko ni bilo kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila, omogočeno tudi njeno individualno uveljavljanje.
ZASP člen 81, 81/1, 130, 130/1, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
povrnitev škode - odgovornost države - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev - tarifa za uporabo fonogramov - potrditev tarife po Uradu RS za intelektualno lastnino
Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je tožena stranka brez vsakega pravnega temelja zadrževala potrditev tarife. Nekdanja določba drugega odstavka 153. člena ZASP, po kateri je kolektivna organizacija predložila splošne tarife v odobritev URSIL-u, ni pomenila, da mora URSIL odobriti vsako predloženo tarifo, pač pa šele potem, ko presodi njeno primernost. Ker so uporabniki fonogramov dolžni po določbi prvega odstavka 130. člena ZASP plačevati „primerno“ nadomestilo, je morala presoja URSIL vsebovati tudi oceno o zneskovni primernosti tarife. Ne drži torej, da URSIL ne bi smel odlašati s potrditvijo splošne tarife tožeče stranke. Sam je ni mogel določiti, lahko pa je dajal pripombe na predloženo tarifo, dokler ne bi bila ustrezno popravljena.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - nepopolna vloga - pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnik v predlogu za dopustitev revizije ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je predlog nepopoln in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002730
ZIL-1 člen 46, 47. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je član nosilca kolektivne znamke lahko tretja oseba v smislu prvega odstavka 47. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00011274
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - nadomestilo - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno priobčevanje fonogramov (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
VS4002735
ZASP člen 48, 48/1-4. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - informacija javnega značaja - video posnetek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima video posnetek, ki je avtorsko delo in ki ga je imetnik avtorskih pravic posredoval medijem kot del sporočila za javnost, naravo novice oziroma vesti v smislu 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP in ga zato lahko mediji prosto uporabijo, ker javnost s tem pridobi informacijo javnega značaja?
ZASP člen 146, 146/1-7, 153, 153/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - akt na ugotovitev kršitve določb ZASP
Akt tožene stranke se glasi na ugotovitev, da je revident kršil določbi ZASP, na podlagi česar mu je bilo naloženo, naj ustrezna organa v revidentovi sferi sprejmeta določene sklepe in jih posredujeta toženi stranki. Ker v tem aktu pravica ali obveznost stranke (revidenta) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZIL-1 člen 106, 107, 108. Pravilnik o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici člen 8, 8-y, 11, 11-e, 12, 12/1-e.
znamka - zastavna pravica na znamki – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - vpis spremembe v register znamk - vpis roka vračila kredita
Vpis podatkov o roku vračila kredita, na katerega je vezana zastavna pravica na znamki, v register znamk ni obvezen.
V postopku je (glede na naravo odločbe) lahko pravnorelevantno le dejstvo, ali je bilo ustrezno dokazilo pravočasno predloženo. Zaključki Upravnega sodišča v obravnavani zadevi temeljijo na isti dejanski podlagi, kot je bila že ugotovljena v predhodnih povezanih zadevah. Izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju veljave patenta torej ni terjala posebnega ugotovitvenega postopka, temveč je bila zgolj logična posledica predhodnega zavrženja vloge tožnice za izdajo odločbe po 93. členu ZIL-1 in zavrnitve njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Revizijsko sodišče poudarja, da je do prenehanja patenta v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL-1 prišlo že po samem zakonu.
Patent je pravica civilnega prava, katere vzdrževanje je v izključnem interesu nosilca pravice. V obravnavanem primeru torej ne gre za to, da bi uradna oseba v dokaznem postopku zanemarila resnično stanje stvari (in upoštevala »formalno resnico«), temveč za to, da revidentka svoje pravice ni pravočasno in pravilno uveljavljala (kar je bilo ugotovljeno že v predhodnem postopku z izdajo dopolnilne ugotovitvene odločbe).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002689
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005). ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali pravno podlago za uveljavljanje nadomestila za javno predvajanje fonogramov predstavljajo določbe o neupravičeni pridobitvi oziroma ali imajo ti zahtevki (lahko tudi) odškodninski temelj,
- kaj predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno priobčevanje fonogramov (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005),
- po kateri tarifi se odmeri višina nadomestila uporabniku, ki v prehodni dobi, določeni v Skupnem sporazumu, oziroma ki po začetku priobčevanja varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF z njim ne sklene individualne pogodbe, prav tako pa ne položi na račun Zavoda IPF niti pri sodišču ali notarju zneska, ki ga Zavod IPF zaračunava skladno s Tarifo 2005, zmanjšano za 30 %.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157/4.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - izvrševanje odločbe šele po pravnomočnosti
Tožeča stranka ni z zadostno stopnjo verjetnosti konkretno navedla prepričljivih okoliščin in dejstev, s katerimi bi utemeljila nastanek težko popravljive škode, in jih podprla z dovolj konkretnimi in obrazloženimi navedbami ter morebitnimi dokazi.
Izdaja začasne odredbe v obravnavani zadevi pa glede na določbe ZASP sploh ni potrebna. Prvi stavek drugega odstavka 156. člena ZASP določa, da se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov, ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet). Drugi stavek navedenega odstavka pa izrecno določa, da se do drugačne pravnomočne odločbe (in torej ne dokončne) Sveta šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/3, 367/4, 367/5, 377, 490. ZASP člen 130, 130/1, 146, 156, 157, 157/4-3, 157/6, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 člen 1, 3, 4, 4/2, 5, 5/1, 12, 12/1, 12/3. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 člen 1, 1/1, 1/2.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).
Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).
Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpela premoženjsko škodo (tretji odstavek 168. člena ZASP). Ker se civilna kazen odmeri glede na višino nadomestila, saj se lahko poveča za do 200 % nadomestila, brez izračuna tega tudi ni mogoče izračunati višine civilne kazni.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/3, 367/4, 367/5, 377, 490. ZASP člen 130, 130/1, 146, 156, 157, 157/4-3, 157/6, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 člen 1, 3, 4, 4/2, 5, 5/1, 12, 12/1, 12/3. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 člen 1, 1/1, 1/2.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).
Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).
Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpela premoženjsko škodo (tretji odstavek 168. člena ZASP). Ker se civilna kazen odmeri glede na višino nadomestila, saj se lahko poveča za do 200 % nadomestila, brez izračuna tega tudi ni mogoče izračunati višine civilne kazni.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002664
ZASP člen 116. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - računalniški program - posest nedovoljenega primerka računalniškega programa - uporaba računalniškega programa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera za ugotovitev in potrditev kršitve pravice na računalniškem programu dovolj posest računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se ve, ali bi se lahko domnevalo, da je nedovoljen primerek (druga točka 116. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah), ali pa je treba dokazovati uporabo računalniškega programa.