• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 20
  • >
  • >>
  • 261.
    Sodba X Ips 914/2005
    22.4.2008
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CARINE - UPRAVNI SPOR
    VS1009987
    ZCUKPIL člen 11, 11/1.
    zaseg blaga - carinski ukrepi zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine
    Ukrepi po Zakonu o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL) se nanašajo tudi na blago v tranzitu.
  • 262.
    Sodba II Ips 373/2007
    10.4.2008
    PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS0010865
    ZASP. ZFPPod.
    izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacija
    V primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik).

    Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
  • 263.
    Sodba II Ips 792/2005
    6.3.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0010684
    ZASP člen 28.ZOR člen 219.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
    avtorska pravica – pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – višina nadomestila – neupravičena pridobitev
    Smisel dokaznega postopka je v ugotavljanju za odločbo pomembnih dejstev, ki so jih stranke zatrjevale in so sporna. Ker je odločanje sodišča o tem, kateri dokazi bodo v postopku izvedeni, omejeno s pravočasnimi dejanskimi navedbami strank, in je sodišče pravno relevantna dejstva v zatrjevanjem okviru zanesljivo ugotovilo na podlagi drugih v postopku izvedenih dokazov, je vsakršno kasnejše zatrjevanje, o čem vse bi A.D., če bi ga sodišče zaslišalo kot pričo, lahko izpovedal in kakšen vpliv bi to imelo na postopek, nedopustno širjenje dejanske podlage spora.

    Upravičeni imetnik (materialna avtorska) pravica lahko od okoriščenega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Ta v skladu z v sodni praksi že oblikovanim stališčem znaša toliko, kolikor bi znašal avtorski honorar, ki bi ga toženka v tem obdobju morala plačati po tarifi veljavnega pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del.
  • 264.
    Sodba X Ips 175/2002
    25.2.2008
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
    VS1009779
    ZUP (1986) člen 249, 249/1-1, 249/1-4, 256, 256/1, 257, 257/1.ZIL člen 122.
    prenos patenta po določbah 122. člena ZIL – obnova postopka – obnova postopka po uradni dolžnosti – verjetno izkazan obnovitveni razlog
    Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.
  • 265.
    Sodba II Ips 764/2006
    31.1.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS0010526
    ZPP člen 371. ZAP Zakon o avtorski pravici (1978) člen 21, 21/1.
    revizija - obseg revizijskega preizkusa - avtorsko delo - plačilo avtorskega honorarja - avtorsko delo, nastalo v času trajanja delovnega razmerja
    Revizijsko sodišče lahko preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, na katerega se revizija jasno in določno nanaša in v mejah razlogov, ki so v reviziji argumentirano navedeni. Revizijsko sodišče ni upravičeno interpretirati nejasnih revizijskih vsebin, ker bi s tem lahko reviziji dodalo pomene, ki jih ta v resnici nima in tako poseglo v interese revidentu nasprotne stranke.
  • 266.
    Sodba X Ips 239/2003
    29.1.2008
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS19661
    ZIL člen 64, 64/1-1, 73.ZIL-1 člen 90, 90/2, 93, 93/3.
    patent - izum - prenos patenta
    Obseg patentnega varstva je določen v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena ZIL ter 2. odstavek 90. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur.l. RS, št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1). Kasnejša ugotovitvena odločba ne more zagotavljati večjega obsega patentnega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki, na katere se sklicuje pravnomočna odločba o podelitvi patenta (73. člen ZIL ter 3. odstavek 93. člena ZIL-1).
  • 267.
    Sodba X Ips 376/2006
    29.1.2008
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
    VS19659
    ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1-4, 263, 263/1, 263/4, 263/5.
    patentno zastopništvo - vpis v register - obnova postopka
    Izjemoma je mogoče predlagati oziroma začeti obnovo tudi po poteku petletnega roka, vendar samo iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP. Dopis Zveze inženirjev Srbije in Črne gore, ki navaja priloge, ki jih je tožeča stranka priložila, da je lahko opravljala specialistični izpit za patente inženirje in zastopnike, ni novi akt, ki bi drugače reševal katerokoli relevantno predhodno vprašanje.
  • 268.
    Sodba X Ips 1138/2004
    18.12.2007
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS19662
    ZIL-1 člen 44, 44/1b.
    podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
    Obstoj verjetnosti zmede je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati vse pomembne dejavnike v zadevi. Primerjava znamk obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti. Pri tem se predpostavlja, da gre za takega povprečnega potrošnika, ki je dobro obveščen in razumno skrben ter pozoren. Opisana celovita presoja verjetnosti zmede obsega tudi to, da lahko vidne razlike med znamkama nevtralizirajo slušne podobnosti med njima.
  • 269.
    Sodba X Ips 281/2005
    18.12.2007
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS19663
    ZIL-1 člen 44, 44/1b.
    podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
    Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali storitev. Upoštevaje celovito presojo verjetnosti zmede je mogoče zaključiti, da je morebitna podobnost znamk zaradi skupnega elementa - besede omega, nevtralizirana z opisanimi vidnimi, fonetičnimi in pomenskimi razlikami.
  • 270.
    Sodba X Ips 812/2004
    11.12.2007
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS19529
    ZIL-1 člen 44, 44/1-b.
    podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
    Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnemu potrošniku.
  • 271.
    Sklep X Ips 282/2006
    11.12.2007
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
    VS19528
    ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3, 84, 89.URS člen 22.
    ZUS-1 - dopustnost revizije - revizija zoper sodbo, s katero je bil odpravljen upravni akt
    Ustalilo se je stališče, da je revizija po ZUS-1 dopustna le zoper tiste sodbe, s katerimi je bil postopek odločanja v upravni zadevi zaključen, ne pa tudi, kadar je s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke.
  • 272.
    Sodba X Ips 1140/2005
    11.12.2007
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS19530
    ZIL-1 člen 44, 44/1-b.
    podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
    Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu, da je potrošnik v zmedi glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.
  • 273.
    Sodba II Ips 879/2006
    18.4.2007
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS09783
    ZASP člen 3, 3/1, 17, 22, 22/1, 26, 26/1-2, 74, 74/1, 74/2, 146, 147, 147/1, 147/1-1, 147/2, 153, 153/1, 156, 156/2. Pravilnik o javni pribčitvi glasbenih del.
    avtorski honorar - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - prva objava - javna priobčitev dela - uporaba avtorskega dela - male pravice - splošna tarifa za uporabo avtorskih del

    Avtor ima izključno pravico prve objave glasbenega dela in izključno pravico uporabe glasbenega dela v netelesni obliki, to je javna, priobčitev dela z javnim izvajanjem. Objava pomeni, da je avtorsko delo postalo dostopno javnosti, to je, da ga je večje število oseb čutno zaznalo. Prva živa izvedba glasbenega dela pomeni njegovo objavo. Zato prva izvedba ne pomeni, da je glasbeno delo v izvajalskem smislu že objavljeno. Šele po prvi objavi (živi izvedbi) postane avtorsko glasbeno delo že objavljeno in šele nato sme kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic uveljavljati tako imenovane male pravice iz 1. točke prvega odstavka 147. člena ZASP.

    Tudi ob nenatančnem pravilniku oziroma tarifi uporabnik ne more uporabljati avtorskih pravic brezplačno. Tarifa se smiselno uporabi tako, da se ugotovi honorar, ki po višini ustreza običajnemu plačilu za javno uporabo glasbenih del.

  • 274.
    Sodba II Ips 800/2005
    23.11.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS09480
    ZOR člen 219.
    plačilo avtorskega honorarja - pravna narava terjatve - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist
    Zahtevek avtorja filma, da mu televizija plača avtorski honorar v zvezi s predvajanjem filma (s katerim je bilo poseženo v njegove materialne avtorske pravice), predstavlja po svoji vsebini zahtevo, da mu toženka nadomesti korist, ki jo je imela v zvezi s predvajanjem filma.
  • 275.
    Sodba II Ips 678/2006
    9.11.2006
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS09493
    ZASP člen 5, 7, 8, 9. ZUpr člen 11, 63, 64, 65, 66. Pravilnik o maturi.
    avtorsko delo - izključitev avtorskopravnega varstva - izpitne pole - matematične naloge za zaključne in maturitetne izpite - zbirka matematičnih nalog - uradno besedilo z upravnega področja
    Izvrševanje nalog vzgoje in izobraževanja spada v upravno področje, saj te naloge izvršujejo na podlagi zakonov in drugih predpisov upravni organi sami, ali preko javnih podjetij in zavodov, z dajanjem koncesij in z drugimi ukrepi, katerih delovanje upravni organi nadzorujejo. Gre za izvrševanje oblastvenih upravičenj, s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljanov in druge družbene zadeve. Matematične naloge za maturitetne izpite za dijake, ki želijo nadaljevati študij na univerzi, so bile izdelane v uradnem postopku. Res niso bile sprejete po določilih ZUP, vendar tega ZASP ne zahteva. Zadošča uraden postopek in postopek v obravnavani zadevi je bil tipičen za nastajanje uradnih besedil z upravnega področja (oblikovanje delovnih skupin, komisija, sklepi komisij).
  • 276.
    Sodba II Ips 511/2004
    24.5.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS09231
    ZOR člen 219.ZASP člen 22, 147, 189.
    neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - varstvo avtorskih pravic - kolektivno uveljavljanje pravic - uporaba neodrskih glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja
    Imetnik gostinskega lokala mora plačevati pogodbeno določeni honorar za izvajanje neodrskih glasbenih del tudi po poteku časa, določenega v pogodbi, če je tudi kasneje predvajal glasbo v enakih okoliščinah.
  • 277.
    Sodba I Up 1140/2004
    23.5.2006
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS17967
    ZIL člen 19.
    priznanje besedne znamke - zamenljiva podobnost - pomenska različnost znakov - vizualna in fonetična podobnost znakov
    Podobnost (zamenljivost) se presoja s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik farmacevtskih proizvodov in zdravil, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, je pri nakupu tega blaga pozoren, preudaren in osveščen, saj gre za izdelke, ki vplivajo na njegovo zdravje. Poleg tega je treba upoštevati, na kar pravilno opozarja Upravno sodišče, da potrošnikom pri izbiri pomagajo visoko izobraženi strokovnjaki. Zdravila na recept predpiše zdravnik, izda pa farmacevt: farmacevtske proizvode, ki jih je moč dobiti brez recepta, pa v lekarnah ali specializiranih trgovinah prodajajo ustrezno usposobljeni prodajalci s potrebnim znanjem o teh proizvodih. Iz navedenega tudi izhaja, da povprečni potrošnik tega blaga (zaradi njegovih lastnosti - vpliva na zdravje) nameni večjo pozornost pomenu znaka kot pa njegovemu izgledu (vizualnemu vidiku) in zvenu (fonetičnemu vidiku). Pomen znaka gotovo pusti večji vtis. Ob ugotovljeni pomenski različnosti znakov je tako pravilen tudi zaključek, da je vizualna in fonetična podobnost znakov predhodnih znamk in sporne znamke premajhna, da bi lahko sklepali o njihovi zamenljivi podobnosti.
  • 278.
    Sodba in sklep II Ips 250/2005
    11.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS09160
    ZPP člen 212, 215, 216, 339, 339/2-14, 377, 384, 384/1.ZIL člen 93, 93/1.
    zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do povračila škode - dokazovanje - dokazni standard - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - industrijska lastnina - sodno varstvo pravic - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in med samimi listinami - zmotna uporaba pooblastila sodišču za odločanje po prostem preudarku - kršitev pravic iz registriranega modela
    Protispisnost obstaja le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokumente napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen - npr. da dokazujejo, ali da ne dokazujejo določene strankine trditve o dejstvih). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

    Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, mora sodišče izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in pooblastila iz 216. člena ZPP (prosti preudarek) ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore (212. člen ZPP): prosti preudarek namreč ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke glede zbiranja procesnega gradiva.
  • 279.
    Sodba II Ips 742/2005
    12.1.2006
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS08966
    ZASP člen 81, 146, 147.ZOR člen 219.
    kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari
    Toženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
  • 280.
    Sodba II Ips 29/2004
    27.10.2005
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS08847
    ZASP člen 30, 30/1, 146, 146/4, 147, 147/1-1, 153, 153/3.
    avtorsko pravo - varstvo materialnih avtorskih pravic - pravica radiodifuznega oddajanja - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila
    Določba tretjega odstavka 153. člena ZASP pri uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, poleg splošne tarife za eksploatacijo, dopušča drugačen dogovor in morebitno posebno tarifo.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 20
  • >
  • >>