bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - zasliševanje prič - privilegirana priča - prikriti preiskovalni ukrepi - izjave privilegirane priče med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov - privilegij zoper samoobtožbo
Posnetek obsojenkinega pogovora s privilegirano pričo po nadzorovanem telefonu (prostovoljna izjava oziroma priznanje obsojenke sestri) ne predstavlja izjave, dane policiji v smislu 148. člena ZKP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – sprememba obtožbe – rok za pripravo obrambe – izločitev izvedenca – rok za zahtevo za izločitev - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da naj bi bila izvedenka pristranska v postopku z izrednim pravnim sredstvom, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati procesne kršitve iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je prekludiran.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2. ZCS-1 člen 31 a.
varstvo ustavnih pravic - posamično dejanje – pravočasnost tožbe - začetek teka roka - pritožba po 31. a členu ZCS-1 – absolutni učinek zamude roka – pravilna odločitev iz drugih razlogov
Pri postopku po 31. a členu ZCS-1 in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero je bilo poseženo z istim dejanjem, gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Postopek po 31. a členu ZCS-1 se ne „nadaljuje“ v upravnem sporu v smislu, kot se „nadaljuje“ dokončani dvostopenjski upravni postopek. Pritožba iz 31. a člena ZCS-1 niti po tem zakonu niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika kot pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost. Vložitev pritožbe in pritožbeni postopek na podlagi 31. a člena ZCS-1 zato po presoji Vrhovnega sodišča ni procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu in ne vpliva na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, določen v prvem odstavku 23. člena ZUS-1, zaradi istega dejanja uradne osebe.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 3, 299. KZ-1 člen 7, 135, 296.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - kazniva dejanja zoper javni red in mir - nasilništvo – ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
Vsake protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje ni mogoče opredeliti kot nasilništvo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005560
ZKP člen 372, 372-6. KZ-1 člen 56.
kršitev kazenskega zakona - vštevanje pripora – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Če sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, da obsojencu izreče kazen osem mesecev zapora, sicer pa pritožbo zavrne in v nespremenjenih delih sodbo sodišča prve stopnje potrdi, ostane v veljavi (tudi) tisti del izreka prvostopenjske sodne odločbe, s katerim je bilo odločeno o vštetju časa odvzema prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem v izrečeno kazen zapora.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-14.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za kazensko odgovornost storilca po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni zadostovala ugotovitev enega ali več ravnanj, opredeljenih v 3. členu tega zakona, temveč je bilo potrebno ugotoviti tudi namen, predpisan v 2. členu zakona.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005565
ZKP člen 354, 371, 371/1-9. KZ člen 169, 169/1, 171, 171/2, 171/4, 172, 172/1, 172/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – sprememba pravne opredelitve - kršitev kazenskega zakona - opravljanje – zakonski znaki kaznivega dejanja - razžalitev
Pri kaznivem dejanju opravljanja ni nujno, da je inkriminirana trditev postavljena le kot nesporna trditev v obliki trdilnega stavka, saj zadošča že oblika vprašanja ali nakazovanje oziroma namigovanje na določeno dejstvo iz osebnega in družinskega življenja, ki bi lahko škodilo dobremu imenu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/7, 79/8, 79/9.
gradbeno dovoljenje – komunalni prispevek – dovoljenost revizije pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
razlastitev – dovoljenost revizije – zavrženje – spor izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – povzemanje zakonskega teksta
Ker revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena glede pomembnega pravnega vprašanja in zelo hudih posledic, ni izkazano izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba, ki jo vloži stranka sama – dovoljenost – pravniški državni izpit
Ker je tožnik pritožbo vložil sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Če je revizija, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
ZTro člen 16, 16/1-3, 17, 17/2-6, 17/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 93, 93/1. Direktiva Sveta (ES) o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, št. 12/1992 z dne 25. 2. 1992 (Direktiva Sveta 92/12/EGS) člen 6, 6/1, 6/2, 7, 7/3, 15, 15/3, 20, 20/1.
dovoljena revizija -vrednostni kriterij - trošarine - nezakonit vnos trošarinskega blaga - zavezanec za plačilo trošarine - kupec nezakonito vnesenega blaga - solidarna odgovornost - dobra vera - skladnost zakona z direktivo - načelo sorazmernosti - jamčevanje za pravilnost gibanja trošarinskih izdelkov
Ko je gibanje trošarinskih izdelkov končano in izdelki prispejo v namembno državo članico, odgovornost oseb, ki jamčijo za pravilnost gibanja trošarinskih izdelkov, preneha.
dovoljena revizija – trošarine – nezakonita sprostitev trošarinskega blaga v porabo – kupec nezakonito vnesenega blaga - dobra vera pridobitelja – fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti v zvezi s trošarinskimi izdelki – trošarinski izdelki za opravljanje dejavnosti – trošarinski izdelki za osebne potrebe
„Fizična oseba, ki opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki“ v smislu prvega odstavka 16. člena ZTro je vsaka oseba, ki pridobi trošarinske izdelke, ki niso namenjeni zgolj zadovoljevanju njenih osebnih potreb.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da tožnik pristojnemu upravnemu organu ni podal predloga za odobritev pravnega posla, kršilo procesna pravila.
ZOR člen 18, 154, 206, 206/1, 600. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 371.
pogodba o delu – atipična pogodba o delu – nesreča pri delu – poškodba pri nakladanju tovornjaka s hidravličnim dvigalom - odgovornost naročnika – profesionalna skrbnost – prispevek poškodovanca - solidarna odgovornost
Ugotovitvi, da je izvedba prevoza sodila v dejavnost tožencev in da je bilo dogovorjeno delo opravljeno s sredstvi v lasti tožencev, utemeljujeta sklep, da je šlo za atipično pogodbo o delu, pri kateri je vsebina izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Po uveljavljenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča ima taka ugotovitev vpliv na vsebino in obseg naročnikove odškodninske odgovornosti.