ZPIZ-1 člen 123. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 192, 193. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (1964) člen 187. ZPIZVZ člen 3, 5.
vojaški zavarovanec – priznanje dela vdovske pokojnine
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPIZVZ (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bilo določeno, da se vdovi oziroma vdovcu lahko poleg starostne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu (ZPIZVZ) ali ZPIZ-1 izplačuje tudi del vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem uživalcu pravic po tem zakonu oziroma po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1, vendar največ v višini in obsegu, določenem v ZPIZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005614
ZKP člen 392, 392/5. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Spravljanje v podrejen položaj ne pomeni zgolj ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini, temveč gre za objektivni pogoj kaznivosti. Praviloma mora iti za neko trajnejše ravnanje storilca, ni pa mogoče izključiti, da bi tudi enkraten, izjemen eksces lahko imel hude posledice za družinske člane.
V sodnem postopku mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu to ne pomeni, da so mnenja invalidskih komisij brez dokazne vrednosti oziroma, da ne predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Splošno nasprotovanje dopolnilnemu mnenju invalidske komisije II. stopnje, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo tožnika, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
starostna pokojnina – vojaški zavarovanec - tujec – zavarovalna doba
Tožnik je uveljavljal priznanje starostne pokojnine po ZPIZ-1, torej po splošnih predpisih in ne po ZPIZVZ. Slednji zakon zato niti ni mogel biti pravna podlaga za odločanje.
Glede na zavarovalno dobo tožnika pri toženi stranki ta v nobenem primeru ne bi izpolnjeval pogojev za priznanje pokojnine po ZPIZ-1, tudi če bi izpolnjeval starostni pogoj.
V primeru prepovedi konkuriranja med trajanjem delovnega razmerja (konkurenčna prepoved) sicer ZDR v drugem odstavku 37. člena res predvideva, da delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, ki je nastala z delavčevim ravnanjem, vendar to ne pomeni, da je določba kogentne narave in torej izključuje druge pravice delodajalca, še manj pa, da ta določba velja tudi v primeru dogovora o konkurenčni klavzuli in bi jo bilo treba razlagati tako, da je tudi v primeru nespoštovanja konkurenčne klavzule mogoče od delavca zahtevati le povrnitev škode v obliki (pavšalne) odškodnine.
V primeru ravnanja v nasprotju s konkurenčno klavzulo se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za pogodbeno kazen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - ZAPOSLOVANJE
VS2005702
ZP-1 člen 156, 156-1. ZZZPB člen 73.
obstoj prekrška – opravljanje dejavnosti brez koncesije
Ker se je po pravnomočnosti izpodbijane odločbe o prekršku ugotovilo, da je pravna oseba v letu 2006 imela sklenjeno koncesijsko pogodbo, ki ji je dovoljevala opravljati dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del osebam s statusom dijaka ali študenta, je sodišče odločbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo in zoper odgovorno osebo pravne osebe ustavilo.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obstoj prekrška – nasilno in drzno vedenje - zakonski znaki prekrška - zunajzakonska skupnost
Za obstoj prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 je treba ugotoviti obstoj (bivše) zunajzakonske skupnosti med storilcem in oškodovancem oz. oškodovanko.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vzgojiteljica - pogodba o zaposlitvi za določen čas – poskusno delo – negativna ocena
Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi: torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanju delodajalca, omogoča pa tudi delavcu, da oceni, ali mu delo ustreza.
definicija invalidnosti – poklicna invalidnost – invalidnost III. kategorije
Namesto opredelitve zavarovančevega oziroma svojega dela, na katerem je bil zavarovanec razporejen neposredno pred nastopom invalidnosti (36. člen ZPIZ/92) in ki je bilo izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ/92, ZPIZ-1 kot tako izhodišče navaja definicijo svojega poklica (člen 60/3), ki poleg dela na delovnem mestu, na katerem je bil zavarovanec razporejen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, vključuje tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določeno delo. Gre za opredelitev zavarovančevega poklica pred nastankom invalidnosti, kot izhodišča za ugotavljanje le te, podobno kot je šlo na podlagi določb ZPIZ/92 za opredelitev svojega dela, kot dela na delovnem mestu pred nastopom zavarovančeve invalidnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – stevard - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - čas za pripravo na zagovor – seznanitev z dokazi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo za sankcioniranje delavčevih kršitev, zato prizadevanja, da se odpovedi izogne, delodajalcu ni mogoče šteti v škodo. Zaradi ponudbe drugega dela interes delodajalca, da s tožnikom pod pogoji iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi ne nadaljuje delovnega razmerja, ni bil nič manjši, ampak ob tožnikovi odklonitvi še zadnje ponudbe toliko bolj utemeljen.
ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 286. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – zaslišanje prič – prekluzija dokaza – preiskovalno načelo – izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče je dokazni predlog za zaslišanje prič pravilno štelo za prepozen, saj tožnik ni dokazal, da ga brez svoje krivde ni mogel predlagati že na prvem naroku.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva za presojo zakonitosti odpovedi, ni bilo podlage za uporabo določila prvega odstavka 34. člena ZDSS-1 in izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.
Za opredelitev tožničine invalidnosti ne morejo biti odločilna parcialna mnenja posameznih zdravnikov, ki so sodelovali pri njenem zdravljenju. Upoštevati je treba kompleksno oceno invalidskih komisij o njeni delazmožnosti za konkretno delo, ki je bila potrjena s strani sodišča pridobljenim neodvisnim izvedeniškim mnenjem ustreznih strokovnjakov.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – izplačana plača – plačilo dodatka za redoljubnost
Glede na opredelitev pokojninske osnove v 43. in 44. členu ter glede na določbe 298. člena ZPIZ/92 je tožnica utemeljeno zahtevala, da se pri izračunu pokojninske osnove ob novi odmeri pokojnine upošteva tudi dodatek iz naslova redoljubnosti, in da se ji na tej podlagi pokojnina na novo odmeri, saj je to kazalo na ugodnejšo določitev pravice do pokojnine v smislu navedenega člena ZPIZ/92.
ZPIZ člen 34, 55. ZPIZ-1 člen 391, 446. ZUP člen 225.
invalidnost I. kategorije – izguba delovne zmožnosti – poslabšanje zdravstvenega stanja – zavrnilna odločba zavoda - postopek, začet pred uveljavitvijo ZPIZ-1
Ker tožnica ni več delazmožna za organizirano pridobitno delo, jo je sodišče pravilno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Zavrnilna odločba tožene stranke glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja ni ovira, da zavarovanec ne bi mogel ponovno uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 94, 163, 390, 397. ZPIZ člen 123, 124.
čakanje na zaposlitev na drugo ustrezno delo - nadomestilo po ZPIZ/92 – nova invalidnost – nove pravice – ustavitev izplačevanja nadomestila
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije po določbah ZPIZ-1 še ni odločeno, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne bo odločila, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – začetek teka roka – odjava iz obveznega zavarovanja – zavrženje tožbe
Delovno razmerje je prenehalo najkasneje takrat, ko je delodajalec tožnico odjavil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnica se je s tem dejstvom seznanila 8. 12. 2008, ko je izvedela, da je bila dne 10. 9. 2009 odjavljena iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožbo je vložila šele 14. 1. 2009, zaradi česar je ta v delu glede trajanja delovnega razmerja prepozna. Posledično je neutemeljen tudi zahtevek za izplačilo plač za čas, ko ni bila več v delovnem razmerju (po 10. 9. 2009), saj za to ni pravne podlage.
ZPIZ-1 člen 156, 157, 161, 163. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti – prenehanje pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločilni razlogi
Sodišče je pri tožniku ugotovilo nastanek invalidnosti I. kategorije z 18. 1. 2006 in načelno pridobitev pravice do invalidske pokojnine s 1. 2. 2006. Revizija utemeljeno navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj je sodišče veljavnost prvostopne odločbe tožene stranke o pravicah na podlagi III. kategorije invalidnosti časovno omejilo do 28. 2. 2006. Taka odločitev je tudi z vidika priznanja pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti nerazumljiva. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
starostna pokojnina - zmanjšanje pokojnine – polna starost – pokojninska doba – zavarovalna doba s povečanjem – delovna doba
Tožnik je v enakem položaju kot zavarovanec brez zavarovalne dobe s povečanjem v starosti 58 let in 3 mesece (61 let in 6 mesecev minus 39 mesecev). Za zavarovance take starosti (58 let), ki so se v letu 2006 upokojili s 40 leti zavarovalne dobe, ki ni bila krita zgolj z delovno dobo, je v prvem odstavku 53. člena ZPIZ-1 določeno znižanje pokojnine v višini 0,30 % za vsak mesec upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – združitev oddelkov – sprejem pravilnika - izbira presežnega delavca – rok za odpoved – odpovedni rok
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima delavec pravico do odpovednega roka. To pomeni, da ima v času odpovednega roka še pravico do dela na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi. To pa hkrati pomeni, da ima delodajalec pravico ustrezno planirati potrebe po delavcih in odločati o podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tako, da bo glede na ugotovljeno prenehanje potreb po delu, ob upoštevanju rokov za podajo odpovedi iz petega odstavka 88. člena ZDR, delavcu na podlagi podane odpovedi delovno razmerje prenehalo s potekom odpovedanega roka.
Sorazmernost se pri silobranu ocenjuje v okviru zakonskega pogoja neizogibne potrebnosti obrambe. Gre za dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih, subjektivnih in objektivnih okoliščin primera, kot so na primer način in sredstva izvajanega napada, razmerje telesnih moči med napadalcem in napadenim, razpoložljive možnosti ubraniti se napadu, razburjenost ali siceršnje čustveno stanje napadenega ipd.