prodajna pogodba na podlagi določb SZ – razveza pogodbe – zamudna sodba – vročanje – vročilnica – časovne meje pravnomočnosti – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izdaja zamudne sodbe
Časovne meje pravnomočnosti v primeru prave (obsodilne) zamudne sodbe zajemajo le tista dejstva, ki so nastopila do izteka roka za vložitev odgovora na tožbo. Na to fazo je nujno vezana le izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, ne pa tudi izdaja zamudne sodbe.
solastnina - predkupna pravica solastnikov - hkratno uveljavljanje predkupne pravice več solastnikov - medsebojna odvisnost tožbenih zahtevkov
Ureditev iz tretjega odstavka 66. člena SPZ izkazuje tesno medsebojno povezanost ali odvisnost predkupnih upravičenj več solastnikov v primeru hkratnega uveljavljanja predkupne pravice. Obseg ali delež, do katerega je pri uveljavljanju predkupne pravice upravičen prvi solastnik, je odvisen od tega, ali je drugi, ki tako pravico uveljavlja hkrati z njim, po temelju upravičen za tako zahtevo, ali je torej solastnik in s tem predkupni upravičenec, ter po višini, kakšen je njegov delež. Zaradi take medsebojne odvisnosti je treba ob odločanju o tožbenem zahtevku enega in tudi ob reševanju pritožbe enega od njih upoštevati tudi pravni položaj drugega predkupnega upravičenca.
Tožnica je bila ob sklenitvi sporne pogodbe stara skoraj 43 let in imela 23 let delovne dobe kot trgovka, ter je v svojem življenju sklenila že kar nekaj pogodb, med drugim tudi pogodbo o najemu poslovnega prostora; tožnici življenjskih in poslovnih izkušenj ni primanjkovalo. Zato je pravilna ocena, da je tožnica pri podpisu sporne pogodbe, imela vsa potrebna znanja, da bi, preden podpisom opravila izračun vseh svojih obveznosti po pogodbi, ga primerjala s tistim po ponudbi, kot je to storilo tudi sodišče, in se nato odločila, ali bo pogodbo sklenila, ali ne. Ocena drugostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi ni bil podan subjektivni element oderuštva, je pravilna.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-14.
zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za kazensko odgovornost storilca za kaznivo dejanje po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) je storilčev naklep moral zajemati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“. Takšen namen je moral biti v opisu kaznivega dejanja zatrjevan in v sodbi opredeljen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorna tračna žaga - objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti – ravnanje odškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Pod pojmom, ali je tudi oškodovanec kriv za nastalo škodo, je treba ugotoviti, ali je bilo ravnanje oškodovanca neskrbno do te mere, da ne bi bilo prav, da imetnik nevarne stvari sam nosi breme plačila odškodnine za celotno škodo. Kadar gre za objektivno odgovornost je ta kriterij še strožji, saj je treba upoštevati tudi, ali je bilo ravnanje oškodovanca takšno, da ga imetnik nevarne stvari ni mogel pričakovati oziroma se ni mogel izogniti posledicam, ki jih je to ravnanje povzročilo.
ZZLPPO člen 6. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7.
lastninjenje – skrito premoženje – premoženje, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja – zamudna sodba – dokazno breme – domneva priznanja tožbenih trditev – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v položaju zamudne sodbe ne nosi dokaznega bremena glede materialnopravno pomembnih tožbenih trditev, saj zaradi nevložitve odgovora na tožbo velja absolutna domneva njihovega priznanja.
Če sodišče izda oziroma potrdi (pravo, obsodilno) zamudno sodbo, čeprav iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V času škodnega dogodka je veljal tudi ZOZP. Ta je v primerih, ko je škoda povzročena z nezavarovanim vozilom ali z neznanim vozilom, v 34. in 35. členu predvidel ustanovitev škodnega sklada, v katerega plačujejo prispevek vse zavarovalnice, in v 37. členu omogočil oškodovancem, da vložijo zahtevek pri Slovenskem zavarovalnem biroju (sedaj Slovensko zavarovalno združenje), ki mora izplačati odškodnino, nato pa zahteva povrnitev odškodnine z obrestmi in stroški od lastnika vozila ali od povzročitelja škodnega dogodka (41. člen ZOZP).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba – postulacija – pravniški državni izpit – dopolnitev vloge – prevod v slovenski jezik – vloga, vložena v tujem jeziku
Pritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.
Vrhovno sodišče tožeče stranke ni pozivalo na dopolnitev vloge s prevodom v slovenski jezik po 108. členu ZPP, saj je iz vloge, vložene v češkem jeziku, očitno razvidno, da gre za pravno sredstvo (pritožbo) zoper sklep sodišča prve stopnje I U 1215/2010-6 z dne 23. 11. 2010, ki ga je vložila tožeča stranka sama, oziroma po poslovodji, pri tem pa ni izkazala, da ima poslovodja, ki je pritožbo podpisala, opravljen pravniški državni izpit.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti – varstvo pridobljenih pravic – nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije ni bilo odločeno hkrati oziroma v celoti in sočasno z odločitvijo o (novih) pravicah iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne odloči, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
ZKP člen 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe – enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – alibi – odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
S tem, ko je storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo navedel podatke o priči, predlagal njeno zaslišanje v postopku o prekršku, zahtevi pa priložil tudi njeno izjavo, je v zvezi z dokaznim predlogom storil vse, kar se lahko od njega utemeljeno pričakuje.
URS člen 14, 49, 50, 156. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 105 o odpravi prisilnega dela člen 1. ZPDI člen 1 - 3, 11a. ZDR člen 67.
plačilo stroškov izobraževanja - sodniški pripravnik - pravniški državni izpit - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - neenako obravnavanje - pravna varnost - prekinitev postopka - presoja ustavnosti - delo na domu
Sodišče ni dolžno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. Tako mora ravnati le tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z Ustavo.
Obveznosti, da pripravnik na poziv pristojne osebe po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu sklene delovno razmerje najmanj za čas pripravništva, ni mogoče šteti za prisilno ali obvezno delo.
Ureditev, da predsednik višjega sodišča po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu pisno pozove sodniškega pripravnika na ustrezno prosto delovno mesto le v primeru, če takšno delovno mesto takrat obstaja, sicer pa ne, ne nasprotuje načelom pravne varnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vabilo na zagovor - vročitev
Vročevalec se je po neuspešnem poskusu vročitve vabila na zagovor po 142. členu ZPP odločil za vročanje po 141. členu ZPP, čeprav je imel po ZPP tudi druge možnosti. Tožnica je na podlagi prejetega obvestila vročevalca o pošiljki upravičeno pričakovala, da lahko vse do 15. 1. 2008 pisanje prevzame pri delodajalcu, kakor je bilo navedeno v obvestilu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila dana dne 4. 1. 2008, torej še preden se je imela tožnica možnost seznaniti z vabilom na zagovor, s čimer je bila kršena njena pravica do zagovora.
pravica do invalidske pokojnine – pravnomočna odločba – časovne meje pravnomočnosti
Z odločbo tožene stranke z dne 21. 8. 2008 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in pravici do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje je bilo odločeno o tožnikovem statusu in pravicah le za to obdobje. O pravicah tožnika pred 11. 6. 2008 ni bilo odločeno, temveč je o tem še vedno potekal spor pred sodiščem – glede na to, da tožena stranka tožniku z dokončno odločbo z dne 24. 7. 2006 ni priznala nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja in je tožnik uveljavljal sodno varstvo. V tem sporu zato načeloma ni bilo nobenih ovir za priznanje pravic že pred datumom kasnejše ugotovitve tožnikove invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje.
ZJU člen 53, 154, 164 - 168, 193. ZIN člen 12, 13. ZDR člen 75.
prenehanje delovnega razmerja – strokovni izpit za inšpektorja
Določba prvega odstavka 193. člena ZJU se nanaša le na državni izpit iz javne uprave in na strokovni upravni izpit (kot na strokovna izpita za imenovanje v naziv), ki ju ureja ZJU v členih 164. do 168. Ta določba in s tem ugodnost, ki za nekatere uradnike izhaja iz nje, pa se ne nanaša na strokovne izpite v skladu s posebnimi predpisi, torej tudi ne na strokovni izpit za inšpektorja, ki je kot pogoj za imenovanje določen v 12. členu ZIN.
Če inšpektor ne opravi strokovnega izpita, je kot posledica v 13. členu ZIN (ki se uporablja v povezavi s 3. točko prvega odstavka 154. člena ZJU) določeno prenehanje delovnega razmerja.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – predlog za obnovo postopka - zaslišanje predlagatelja – nov dokaz
Dejstvo, da sodišče tožnice ob obravnavi njenega predloga za obnovo postopka ni zaslišalo, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj se je tožnica lahko oziroma bi se celo morala o vseh razlogih za obnovo izjaviti že v samem predlogu.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 69.
zdravnik – dežurstvo – obvezna prisotnost – delo ob nedeljah, praznikih in ponoči – dodatek – osnova za odmero
Osnovo za odmero dodatka za ure obvezne prisotnosti v okviru dežurstva, ki so bile opravljene ponoči, v nedeljo ali na praznik, predstavlja 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.