odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik – vpliv na poslovanje družbe
Odločilno je, da je le-ta imel možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa da te možnosti ni izkoristil. M. A. je bil tisti, ki je prodal poslovni delež v družbi s finančnim dolgom, ki ga je sam ustvaril in spravil kupca v zmoto.
Sodišče druge stopnje se je dolžno določno opredeliti do vseh konkretnih in relevantnih pritožbenih navedb ter pritožniku pojasniti, zakaj njegove trditve (ni)so utemeljene.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna pristranskost sodišča – odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča
Tožnica sicer uveljavlja zahtevek za plačilo odškodnine zoper Republiko Slovenijo, vendar je iz tožbenih navedb mogoče razbrati, da utemeljuje v tožbi postavljen zahtevek z očitki nedopustnega postopanja dveh nekdanjih sodnikov in sedanje sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča v drugem (stečajnem) postopku. Če bi se do takih očitkov opredeljevalo sodišče, na katerega jih v naraciji tožbe naslavlja tožeča stranka, bi to vzbujalo vtis tako imenovane objektivne pristranskosti sodišča.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005590
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/8, 45, 52, 52/2-5, 62, 62-2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekrških – redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Po določbi pete alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 hitri postopek zoper voznika začetnika ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.
ZPP člen 306, 306/1, 339, 339/1, 339/2-14, 380, 380/2. SZ člen 150, 150/2, 155/1, 155/2, 156, 156/2.
najemnina za stanovanje – višina najemnine – plačilo razlike med profitno in neprofitno najemnino – imetništvo pravice uporabe – zavezanec za plačilo razlike med najemninama – lastnik zasebnega stanovanja – pasivna stvarna legitimacija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – poravnalni narok – razlaga zakona – razlaga drugega odstavka 150. člena SZ – pravno mnenje
Določbe SZ urejajo položaj lastnikov zasebnih stanovanj in najemnikov (bivših imetnikov pravice do uporabe) v razmerjih, ki so bila ustvarjena v nasprotju z voljo lastnikov (npr. v primerih administrativnih dodelitev). Lastniki stanovanj imajo po prvem odstavku 155. člena pravico do vselitve in proste razpolage z zasebnim stanovanjem, medtem ko imajo (tako imenovani) najemniki po drugem odstavku 155. in drugem odstavku 156. člena SZ pravico do zagotovitve drugega primernega stanovanja. Razliko med profitno in neprofitno najemnino krije zavezanec.
Med lastnikom in najemnikom ne obstoji pogodbeno najemno razmerje v smislu klasičnega civilnopravnega razmerja s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, čeprav po drugi strani drži, da so njune medsebojne pravice in obveznosti po vsebini enake tistim, ki izhajajo iz pogodbenih razmerij. Zagotovo pa civilnopravnih značilnosti ni mogoče najti v razmerju med lastnikom in zavezancem. Vsekakor se je mogoče strinjati, da je namen drugega odstavka 150. člena SZ v varstvu lastnika in najemnika - zavezanec mora razliko kriti ali enemu ali drugemu. Položaj lastnika, ki ima neposredno terjatev do zavezanca, ni bistveno slabši, kot bi bil, če bi plačilo razlike lahko uveljavljal od najemnika. Res je sicer, da ima to za posledico "cepitev terjatve" na dva dolžnika, vendar pa je za lastnika takšen položaj, upoštevaje dejstvo, da so zavezanci praviloma solventne pravne osebe javnega prava, lahko pogosto celo ugodnejši. Nedvomno pa je položaj ugodnejši za najemnika, ki ga (niti začasno) ne bremeni plačilo razlike med profitno in neprofitno najemnino in mu ni treba uveljavljati "regresnega zahtevka" zoper zavezanca. Navedena razlaga SZ je nenazadnje logična tudi z vidika uveljavljanja pravic najemnika in lastnika stanovanja. Tisti, ki mora najemniku na njegovo zahtevo ali na zahtevo lastnika zagotoviti drugo primerno stanovanje, je zavezanec, zato je od njegovega ravnanja odvisno, kdaj bodo ustvarjena razmerja med lastnikom in najemnikom odpravljena.
Toženka neutemeljeno trdi, da bi morali sodišči po tretjem odstavku 22. člena Obligacijskega zakonika (OZ) šteti, da je toženka naslovila predlog nedoločenemu krogu oseb in jih povabila k dajanju ponudb. Iz okoliščin namreč izhaja drugače in sicer, da je toženka na podlagi 80. f člena Zakona o javnih financah (ZJF) za to, da bi občina s prodajo poslovnih prostorov dosegla čim višjo kupnino, izbrala javno dražbo in vnaprej objavila pogoje prodaje, pri kateri je pogodba o nakupu sklenjena s ponudnikom, ki izpolnjuje pogoje in ponudi najvišjo izklicno ceno. Pravilno sta sodili, da je prišlo do sklenitve prodajne oziroma kupne pogodbe, ko je bila podana najvišja ponudba. O dražbi namreč govorimo, kadar gre za prodajo predmeta najboljšemu ponudniku. Razpis dražbe je poziv nedoločenemu krogu ljudi, naj stavljajo ponudbe. Pogoji za sklenitev so določeni že v razpisu, zato pogodba nastane, ko je podana najvišja ponudba, kar pomeni, da je akcept že vnaprej dan v korist ponudnika, katerega ponudba je najvišja. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnica 2. 12. 2002 organizirala javno dražbo, ki sta se je udeležila dva dražitelja, a je le toženec plačal varščino in uspešno dražil poslovne prostore, zato je prišlo do sprejema ponudbe in je nastala obveznost skleniti pogodbo.
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da brez sodelovanja občine v tej zadevi ni mogoče rešiti vprašanja pravilne aktivne legitimacije, saj občina v procesu lastninjenja zemljišč ni niti nujna niti enotna sospornica z zemljiškoknjižnim lastnikom na pasivni strani, še manj pa z državo na aktivni strani.
ZPP člen 367a., 367a/1, 367c, 367c/2. ZLPP člen 48b, 48b/5.
predlog za dopustitev revizije – zagotovitev sodnega varstva polne jurisdikcije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Očitek predlagateljice o opustitvi vročitve nima opore v dejanskih ugotovitvah pravnomočne sodbe. V razlogih sodbe sodišča prve stopnje je, nasprotno, navržena ugotovitev o vložitvi zahteve za udeležbo zaposlenih v revizijskem postopku, opravljenem pri toženi stranki, ki pa da z zahtevami za priznanje statusa stranke niso uspeli. Vprašanja ali je preverjanje in preizkus ustreznosti takega postopanja v nekem drugem (upravnem) postopku sploh lahko predmet pravdnega postopka, pa Vrhovno sodišče ni moglo načenjati, saj tožnica tega problema v predlogu za dopustitev revizije ne izpostavlja.
odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost odgovorne osebe - ne bis in idem
Ista fizična oseba ne more biti za isti prekršek hkrati kaznovana kot samostojni podjetnik posameznik (drugi odstavek 13. člena ZP-1) in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. člena ZP-1).
denacionalizacija – zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev – začasna odredba o zavarovanju zahtevka v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij – oblike denacionalizacije – vrnitev premoženja – vrnitev v naravi – ovire za vrnitev v naravi – prehodne in končne določbe ZLPP – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – možnost vrnitve – ničnost pogodbe
Začasna odredba v smislu določb ZLPP preprečuje, da bi do ovire za vračanje tega premoženja v naravi (lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb; tretji odstavek 16. člena ZDen) prišlo zaradi lastninskega preoblikovanja podjetja. V drug(ačn)ih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije je upravičenec pred oviro za vračilo v naravi zadostno varovan z določbo 88. člena ZDen, ki takšna razpolaganja prepoveduje. Ovira zaradi opustitve zavarovanja zahtevka za denacionalizacijo oziroma posledica iz določbe drugega odstavka 15. člena ZLPP bi torej nastopila le, če bi bilo podržavljeno premoženje vključeno v program lastninskega preoblikovanja podjetja.
Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda (že) konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. Namen predpisa je bil ustavitev prometa s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacije, zato zajema vsako razpolaganje s tem premoženjem, ki bi lahko vplivalo na njegovo vrnitev ali obliko vrnitve in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj denacionalizacijskih upravičencev.
poslovne stavbe in poslovni prostori – najem – ZPSPP kot lex specialis - najemnik – zasebnik, ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije - odpoved najemne pogodbe - litispendenca
ZPSPP ureja oddajanje poslovnih zgradb in prostorov v najem in omogoča oddajanje v najem tudi občanom, ki imajo na njih lastninsko pravico (1., 2. in 11. člen ZPSPP). Najemnik je lahko kdorkoli in zasebni zdravnik, ki na podlagi koncesije opravlja zdravstveno dejavnost, to opravlja kot svojo poslovno dejavnost. Zato je ZPSPP specialnejši od ZOR, ki je veljal v času sklenitve najemne pogodbe. Sodišče je zato pravilno uporabilo predvsem določila ZPSPP, in ZOR le sekundarno.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedna pravica - avstrijsko dedno pravo - volilojemnik kot dedič zapuščina brez dediča - kaducitetna pravica države
Ne gre za zapuščino brez dedičev. Po avstrijskem dednem pravu zapuščina sorazmerno preide na volilojemnika, če ni oporočnih, nadomestnih ali zakonitih dedičev oziroma če ti ne morejo ali nočejo sprejeti zapuščine. Volilojemniki imajo torej prednost pred kaducitetno pravico države.
ZST-1 člen 34, 34/5. ZPP člen 367b, 367b/3, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije – ugovor zoper taksni plačilni nalog – plačilo sodne takse – priloge predloga za dopustitev revizije - sodba sodišča druge stopnje – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi petega odstavka 34. člena ZST-1 je zoper taksni plačilni nalog dopustno vložiti ugovor med drugim tudi iz razloga, da je taksa že plačana.
Ker tožničin pooblaščenec – odvetnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, je bilo treba predlog za dopustitev revizije podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP zavreči.
izročitev stvari v posest - rei vindicatio – Actio Pauliana
Zahtevek za izročitev v posest ni tožbeni zahtevek iz paulijanske tožbe, ampak stvarnopravni reivindikacijski zahtevek.
Ker toženec ni bil v dobri veri glede razpolagalne sposobnosti svojega prodajalca, saj je bil v pogodbi opozorjen na spornost lastninske pravice, se ne more uspešno sklicevati na pogodbo kot na zakonit naslov za svojo posest.
V 1007. členu ZOR je uzakonjena izjema od akcesornosti: kljub temu, da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok zavezan za celotno izpolnitev. Res zakon predvideva, da mora upnik v stečaju glavnega dolžnika priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroke, toda če tega ne stori, terjatev ne ugasne, temveč odgovarja poroku za škodo, ki jo je trpel (prvi odstavek 1007. člena). V drugem dostavku tega člena pa je jasno določeno, da porok odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudna sodba - prepozna pritožba - pravica do izjave v postopku - odločba Ustavnega sodišča - pravica do pravnega varstva - vročitev tožbe in sodbe - nepravilna vročitev sodnega pisanja - prijava spremembe bivališča
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je dalo prednost pravici tožnikov do učinkovitega pravnega varstva, nesorazmerno poseglo v pravico toženke do izjave v postopku. Ni namreč prav, da se toženi stranki odvzame možnost obrambe zgolj zato, ker je opustila svoje upravnopravne obveznosti glede prijave in odjave bivališča. Toženi stranki mora biti dana možnost, da dokaže, da v spornem času na naslovu, kjer se ji je vročala pošiljka, ni stanovala. Sodišče druge stopnje je s tem, ko je kot prepozno zavrglo pritožbo, v kateri stranka dokazuje nepravilno vročitev, sploh onemogočilo preizkus pravilnosti vročitve. Stranka druge možnosti, kot da pravilnost vročitve izpodbija in dokazuje v pritožbi, nima. Tožena stranka ima zato prav, da ji je sodišče druge stopnje s takšnim ravnanjem onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 150. ZJF člen 20. ZPP člen 1. ZOR člen 154.
civilnopravni spor – sodna pristojnost – pristojnosti računskega sodišča - odgovornost za izvajanje proračuna občine – odgovornost župana – povrnitev premoženjske škode - odškodninski spor
V konkretnem sporu ne gre za računsko revizijo poslovanja uporabnikov javnih sredstev, za katero je pristojno računsko sodišče, temveč za odškodninski zahtevek oziroma za povrnitev sredstev občine, ki so bila uporabljena za asfaltiranje ceste na zasebnem zemljišču izven objave in naročila gradenj za modernizacijo javnih poti. Gre za nedopustno in protipravno izvrševanje sprejetega proračuna občine, ker del sredstev ni bil vrnjen v proračun, torej za premoženjsko razmerje v okviru civilnega prava, za kar je po 1. členu ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki odloča o sporih iz civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
Drugostopenjsko sodišče je na pritožbeno navedbo tožencev, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo obsega oziroma trase služnosti, odgovorilo, da toženci po spremembi tožbe obsegu poti niso ugovarjali. Toženci so s predložitvijo zapisnika naroka za glavno obravnavo izkazali za verjetno, da je ugotovitev sodišča druge stopnje v nasprotju z listinami v spisu.