ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. ZPP člen 337, 337/1. ZGO-1 člen 144, 144/3.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes – zaslišanje prič – pritožbena novota
Težko popravljiva škoda mora biti izkazana najkasneje ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe in to z materialnimi dokazili. Postopek izdaje začasne odredbe je namreč po zakonu hiter, saj mora sodišče odločiti o zahtevi v roku 7 dni (peti odstavek 32. člena ZUS-1). Tožnik takšnih dokazil ob zahtevi za izdajo začasne odredbe ni podal, predlagano zaslišanje tožnika kot stranke in zaslišanje njegove žene kot priče pa po presoji Vrhovnega sodišča nista dokazili, ki bi ju bilo mogoče uspešno uveljavljati v postopku izdaje začasne odredbe po ZUS-1.
povrnitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – pojem nevarne stvari - stopnice nadvoza odgovornost upravljalca javnih površin – podlage odškodninske odgovornosti
Za opredelitev stvari kot nevarne mora povečana nevarnost izhajati iz same narave stvari. V kolikor pa je nevarnost stvari posledica opustitve dolžnega nadzora, ni mogoče govoriti o povečani nevarnosti kot o vzroku škodnega dogodka, ampak o nedopustnem, krivdnem ravnanju. Le lastnosti stvari objektivne narave, ki niso posledica neskrbnosti, lahko prispevajo k temu, da se neka stvar oceni za nevarno.
odškodninski zahtevek – odločanje o temelju zahtevka – odločanje o višini zahtevka – pravnomočna vmesna sodba – ugovor tožene stranke – pravna narava ugovora – obseg škode – osebno stanje oškodovanca – pravno mnenje
Z vmesno sodbo mora sodišče odločiti o vseh ugovorih, ki v celoti ali deloma vplivajo na obstoj podlage odškodninskega zahtevka. Po pravnomočnosti vmesne sodbe sodišče odloča le še o višini odškodninskega zahtevka in pri tem obravnava vprašanja in ugovore, ki se nanašajo zgolj na višino zahtevka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka postopka
Okoliščina, da je ena od strank pravdnega postopka vodja urada sodišča, ki je pristojno za odločitev o njeni pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, po mnenju Vrhovnega sodišča predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014094
OZ člen 180, 353. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine – posredni oškodovanci – odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem – zastaranje odškodninskega zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je zahtevek tožnic zastaran.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe – odpoved pravici do pritožbe – zagovornik – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če se obtoženec določeni pravici, to je pravici do pritožbe, odpove, zagovornik ne sme opraviti procesnega dejanja, ki bi bilo v nasprotju z obtoženčevo voljo.
predlog za dopustitev revizije – predpostavke za dopustitev revizije – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker zakonski pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Revizija se dopusti glede materialnopravnih vprašanj (i) ali so v okviru zmožnosti zavezanca za presojo nepreskrbljenosti zakonca relevantni življenjski stroški, povezani z oskrbo z obleko in obutvijo ter sredstvi osebne higiene, osnovne rekreacije in oddiha, z zadovoljitvijo kulturnih potreb ter stroški vzdrževanja in oskrbe skupnega psa ter (ii) ali so za ugotovitev zmožnosti zavezanca in potreb upravičenca relevantni plodovi od premičnega in nepremičnega premoženja v njuni (so)lasti oziroma ali je relevantna le možnost prostega razpolaganja s tem premoženjem.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona
Pridobitev seznama vodenih postopkov o prekršku zoper obdolženca je procesno dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška in ki pretrga tek zastaralnega roka.
denacionalizacija – pravica zavezanca za vrnitev do odškodnine – odplačna pridobitev nepremičnine – vlaganja v nepremičnino – razlika v vrednosti nepremičnine - višina odškodnine
V primerih, ko se vrednost nepremičnine bistveno poveča zaradi vlaganj zavezanca za denacionalizacijo, mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Enako velja, kadar je zavezanec odplačno pridobil nepremičnino že potem, ko se je njena vrednost bistveno spremenila: ker je pri odplačni pridobitvi nepremičnine plačal za bistveno več vredno nepremičnino, je nanj prešla tudi pravica terjati razliko vrednosti v postopku denacionalizacije od upravičenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014098
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZOR člen 427.
dopuščena revizija – skupno premoženje zakoncev – razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem – odgovornost zakoncev za dolg enega od zakoncev – pobot – pogoji za pobot
Ker so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja, opredeljenega v izreku odločbe.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 374, 374/2, 377. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Sodišče je postopek že nadaljevalo po pravilih novele ZPP-D, ki je na novo določila institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena, zato je nedovoljena.
Ne zadošča, da organ pred iztekom zastaralnega roka izda odločbo, temveč mora biti odločba pred potekom zastaralnega roka vsaj odpravljena na njegov naslov.
gradnja na tujem svetu – gradnja na tujem zemljišču – javno dobro – uporabnina – družbena lastnina
Tožena stranka lastninske pravice ni pridobila z zgraditvijo na tujem zemljišču (24. člen ZTLR) tako iz razloga, ker je bil prostor v družbeni lastnini, kot tudi zato, ker obstoj pogodbenega razmerja (najemne pogodbe) izključuje uporabo pravil ZTLR o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
ZPP člen 95, 95/1, 335, 336, 383. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije – izvršilni postopek – formalne predpostavke – popolnost pooblastila – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, revizije ni mogoče dopustiti. Poleg tega pa predlog ne izpolnjuje formalnih pogojev za obravnavo, saj ni podpisan in mu tudi ni priloženo novo pooblastilo.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367/4, 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – nedenarni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta – procesna skrbnost stranke – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora izkazati obstoj predpisanih pogojev za dovoljenost predloga za revizijo. Ob zahtevani procesni skrbnosti bi tožnik v predlogu moral trditi in izkazati, ali, kdaj in s kakšnim zneskom je pred sodiščem prve stopnje ocenil vrednost podrejenega zahtevka.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 75, 75/1, 85, 85/1. ZUP člen 251. ZGD člen 250, 250/1, 264, 264/4. ZDoh člen 15, 16. ZDoh-1 člen 23, 23/3. ZDavP člen 114, 114/3, 118, 119.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - dohodnina – poslovodja – dvojna obdavčitev - korporacijsko razmerje – zavrnitev tožbe iz drugih razlogov - presoja upravnega postopka - obrutenje – tožbena novota v revizijskem postopku
Član uprave je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZGD lahko le fizična oseba in tako član uprave ne more biti pravna oseba. Podlago za imenovanje članov in predsednika uprave predstavlja veljaven sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana oziroma predsednika uprave (prvi odstavek 250. člena ZGD). Po presoji Vrhovnega sodišča je vsako plačilo, ki ga prejme član uprave zaradi opravljanja svoje funkcije, brez dvoma njegov osebni prejemek po 15. členu ZDoh, ne glede na to, ali mu je nakazan neposredno ali preko druge (fizične ali pravne) osebe, kajti funkcijo lahko opravlja le on sam in plačila za opravljanje te funkcije pripadajo njemu osebno. Med članom uprave in družbo, v kateri se opravlja poslovodne storitve, je obstajalo korporacijskopravno razmerje, na podlagi katerega je članu uprave neposredno pripadalo plačilo, ki pa mu sicer ni bilo neposredno nakazano.
ZIZ člen 100, 100/1, 136. ZS člen 114. ZD-H člen 19, 24, 24/1. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet – prebivališče dolžnika
Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.