zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne navede, katero zakonsko določilo naj bi sodišče kršilo in v čem naj bi bila kršitev, zahteve ni mogoče preizkusiti.
predlog za dopustitev revizije – kršitev določb pravdnega postopka – opredelitev procesnih kršitev – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – strah – telesne bolečine – višina odškodnine - enotna odškodnina – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker gre za izjemen primer s hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh tožničine osebnosti, prisoja enotne odškodnine ne predstavlja odstopa od sodne prakse.
ZKPT člen 18, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2.
kreditni posel s tujino – registracija posla pri Banki Slovenije - opustitev registracije – ničnost kreditnega posla s tujino - odložni pogoj - dovoljenost revizije – laična revizija – opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
ZKPT je za primer opustitve registracije pri BS predvideval zgolj prekrškovno sankcijo (25. člen v zvezi s 23. členom zakona). Prav tako se je določba petega odstavka 18. člena ZKPT, ki se je glasila: ''pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem, ko jih registrira BS'', pomen akta registracije pri BS zreducirala največ na nivo odložnega pogodbenega pogoja. Ničnost kot skrajna in najostrejša sankcija nezakonitosti pri takšnih poslih zato ni mogla priti v poštev.
odškodninska odgovornost - nova škoda – vzročna zveza
Ishemična lezija in zdravstvene težave tožnika, ki iz nje izvirajo, niso posledica škodnega dogodka iz leta 1995. Tako je pravilna odločitev, da v tem delu ni podana vzročna zveza in tudi ni podlage za odškodninsko odgovornost toženke.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoča sklenitev sodne poravnave pod razveznim pogojem in ali je takšna sodna poravnava veljavna, če se razvezni pogoj izpolni.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – višina odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava – ravnanje oškodovanca – soprispevek sopotnika – vožnja z alkoholiziranim voznikom - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Revizijski očitek protispisnosti ni utemeljen. Sodišče prve stopnje oziroma sodišče druge stopnje, ki je povzelo njegove ugotovitve, je vsebino tožnikovega zaslišanja skoraj dobesedno povzelo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnikovo soodgovornost glede tega, da je prisedel v vozilo, ocenilo na 20%.
URS člen 14, 23, 23/1, 161, 161/1. ZPP člen 2, 2/2, 45, 108, 108/2, 180, 180/1, 370, 370/1-2. ZUst člen 44. EKČP člen 6.
nepopolna vloga - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča - odprava pomanjkljivosti - učinki razveljavitve zakona - tožba, ki jo vloži odvetnik - razveljavitev dela procesnega zakona - protiustavnost določb ZPP
Za obravnavani primer velja, da pravnomočnost odločitve o zavrženju tožbe glede na določbo 44. člena ZUst ni nikakršna ovira za upoštevanje poznejše razveljavitve že ves čas tega postopka ustavnoskladno sporne zakonske določbe, saj s sklepom, izdanim v tem postopku še pred nastopom litispendence, ni bilo o nobenem „razmerju“ - tudi ne o procesnopravnem razmerju, ki še sploh ni nastalo – pravnomočno odločeno.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - odločba države prosilke
Sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, je po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.
ZOR člen 178, 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – razmejitev odgovornosti – višina odškodnine – dovoljenost revizije – različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Razmejitev odgovornosti in presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Za obstoj ogrozitvenega kaznivega dejanja je bistveno, da je izrečena grožnja zmožna doseči ogroženost oškodovanca, ne pa, ali je obsojenec grožnjo nameraval uresničiti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – solastnina – vlaganja v solastno nepremičnino – višina solastninskega deleža - sprememba razmerja med solastniki zaradi vlaganj enega od njih
Revizija se dopusti v smeri formalnopravnega in materialnopravnega preizkusa obstoja pravne podlage za spremembo obstoječega razmerja med solastniki z vlaganji enega od njih v solastno stvar.
ZOR člen 193, 193/1, 196, 1089, 1089/1. ZPP člen 41, 41/2, 92, 95, 95/2, 377, 384, 384/1.
zvišanje rente – običajni pogrebni stroški – pravno priznana škoda - vzdrževanje groba – obiskovanje groba – poravnava – vsebina in obseg poravnave - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zastopanje mladoletnika - zastopanje po odvetniku – novo pooblastilo – zavrženje revizije – standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje
Po ustaljeni sodni praksi je treba ločiti tisto vzdrževanje groba, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, od tistega, ki ga bližnji izvršujejo zaradi ohranjanja spomina na umrlega. Za pravno priznano premoženjsko škodo je mogoče šteti le prvo obliko, in sicer v obsegu, ki zajema krajevnim razmeram primerne stroške ureditve groba po pokopu in v času žalovanja.
S poravnavo pogodbene stranke odstranijo le negotovost v zvezi s posledicami, ki jih je v trenutku njene sklenitve mogoče pričakovati po običajnem, normalnem teku stvari. Ni pa z njo zajeto prikrajšanje, ki nastane, če se po njeni sklenitvi pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
CZ člen 143, 143/1-a, 143/3, 154, 154/1-a, 154/5, 158. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 239.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - neverodostojna potrdila o poreklu blaga - naknadni obračun carinskega dolga - dobra vera carinskega dolžnika - odgovornost carinskega deklaranta - sodba SEU
Za uspešno sklicevanje na svojo dobrovernost mora deklarant na določen način izkazati, da so bila potrdila o poreklu blaga, za katera je bilo naknadno ugotovljeno, da so neverodostojna, v državi izvora blaga (z njegove strani ali s strani prejemnika blaga) pridobljena v dobri veri, saj se ta potrdila pridobijo pri pristojnih organih države izvora blaga.
dopuščena revizija – agrarne skupnosti – zastopanje agrarne skupnosti – pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe – interna pravila agrarne skupnosti – promet s kmetijskimi zemljišči
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali lahko zakoniti zastopnik agrarnih skupnosti z veljavnim pooblastilom glede na interna pravila, učinkovito sklene prodajno pogodbo glede nepremičnine ter izda zemljiškoknjižno dovolilo.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – višina nadomestila (uporabnine)
Določbe 373. člena ZOR o zastaranju same pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve, ni mogoče uporabiti, ko gre za terjatve iz naslova neupravičene obogatitve.
Za terjatve, ki izvirajo iz neupravičene uporabe tuje stvari, velja petletni zastaralni rok.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica z neobrazloženim navajanjem poljubnih in različnih vrednosti spornega predmeta ni izkazala pogoja za dopustitev revizije - pravila opredelitev in ustrezna utemeljitev vrednosti revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.