predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pri določanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se lahko seštevajo le vrednosti posameznih zahtevkov takrat, ko gre za njihovo objektivno kumulacijo, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov.
ZKP člen 178, 178/5, 410, 410/1-3, 413, 413/1, 413/2.
obnova kazenskega postopka - razlog za obnovo – novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo – zavrnitev zahteve za obnovo – presoja primernosti predlaganih dokazov
Po določbi prvega odstavka 413. člena ZKP ima sodišče pooblastilo, da brez izvedbe predlaganih novih dokazov oceni, ali gre za dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne sodbe (presoja primernosti predlaganih dokazov), ne more pa v tej fazi ocenjevati verodostojnosti predlaganih novih dokazov.
V izreku izpodbijane sodbe ni določena ne solidarnost dolžnikov ne solidarnost upnikov pri plačilu prisojenih zneskov. V takšnem primeru gre za deljivo obveznost. Vsak sodolžnik dolguje (zgolj) svoj del obveznosti in vsak soupnik lahko uveljavlja (zgolj) svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi obveznosti oziroma terjatve na enake dele.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci – posebno težka invalidnost kot pravni standard
Sodna praksa pravni standard posebno težke invalidnosti glede na njegovo izjemnost zelo strogo in restriktivno tolmači.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013872
ZPP člen 367a. OZ člen 1060.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – terjatev za premoženjsko škodo, odmerjeno po cenah na dan sojenja – začetek teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Ker so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. ZPP člen 367, 367/3, 380.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – podlaga odškodninske odgovornosti – protiustavna pravna praznina – odločba Ustavnega sodišča – merila ZVPSBNO – zmotna uporaba materialnega prava
Stališče pritožbenega sodišča, da je nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni pravno priznana oblika škode, materialnopravno napačno. Sodišče prve stopnje je, sicer na drugačni materialno pravni podlagi, kot jo narekuje zgoraj navedena ustavna odločba, kljub obstoječi protiustavni pravni praznini v prehodni ureditvi ZVPSBNO dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje tudi v smislu meril za presojo utemeljenosti sodnega varstva iz 4. člena in meril za določitev višine odškodnine tretjega odstavka iz 16. člena ZVPSBNO (zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko).
ZPP člen 41, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/1, 367/5, 377.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – formalno sosporništvo - zavrženje revizije
Tožnika sta formalna sospornika.
V takšnem primeru se vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Pri tem se ni moč opreti na izjemo iz (novega) petega odstavka 367. člena ZPP, saj je sporno pravno vprašanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki že po naravi stvari ne more biti skupno za zahtevka obeh tožnikov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odločanje istega sodišča v več sporih iste pravdne stranke
Dojemanja tožnika, ki meni, da odločanje Višjega sodišča v Kopru o pritožbi ne bo nepristransko in objektivno, ker je do sedaj že vsaj dvakrat odločalo v sporih v zvezi s predmetno zaščiteno kmetijo, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Standard presoje pogoja nekrivde v sistemu prekluzij ne sme biti prestrog. Prekluzija namreč posega v pravico strank, da se v postopku izrečejo, in jo je zato treba uporabljati restriktivno in v skladu z njenim temeljnim namenom (pospešitvijo postopka).
Drži, da mora po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe neobstoj vzročne zveze med vinjenostjo in prometno nesrečo izkazati in dokazati toženec, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi to tudi storil. Zatrjeval je zunanji, samostojen in nepričakovan vzrok (tretje vozilo, ki ga je zagledal na razdalji 50 metrov in ki je pri izvozu iz parkirišča zapeljalo na njegov vozni pas), ki je povzročil prometno nesrečo (toženec se je vozilu izmikal in zato ga je s svojim vozilom zaneslo na oškodovankin vozni pas).
Ker toženec ne zatrjuje, niti ni iz izpodbijane sodbe razvidno, da bi zatrjevano kršitev razpravnega načela uveljavljal v pritožbi, ni (verjetno) izkazano, da bi sporno vprašanje lahko bilo predmet revizijske presoje.
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. ZPP člen 367, 367/3, 380.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – podlage odškodninske odgovornosti – protiustavna pravna praznina – odločba Ustavnega sodišča – merila ZVPSBNO – zmotna uporaba materialnega prava
Stališče pritožbenega sodišča, da je nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni pravno priznana oblika škode, materialnopravno napačno. Sodišče prve stopnje je, sicer na drugačni materialno pravni podlagi, kot jo narekuje zgoraj navedena ustavna odločba, kljub obstoječi protiustavni pravni praznini v prehodni ureditvi ZVPSBNO dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje tudi v smislu meril za presojo utemeljenosti sodnega varstva iz 4. člena in meril za določitev višine odškodnine tretjega odstavka iz 16. člena ZVPSBNO (zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko).
zastavna pogodba - veljavnost zastavne pogodbe - ročna zastava - sposobnost razpolaganja s stvarjo - izročitev prometnega dovoljenja - neupravičena uporaba
Ker glede na določbo 966. člena ZOR zastavnik ni nujno tudi lastnik zastavljene stvari, ni utemeljen revizijski očitek, da bi moral toženec po pozivu tožeče stranke vozilo le-tej vrniti.
dovoljenost revizije - nepopolna revizija – opredelitev obsega izpodbijanja v reviziji – zavrženje revizije
Ob dejstvu, da je bilo tožnici pravnomočno prisojeno 14.585,87 EUR (prej 3,495.358,80 SIT), navedba v reviziji o vrednosti spornega predmeta v višini, ki presega ta znesek, ne more biti upoštevna. Prva toženka torej ni navedla vrednosti revizijsko izpodbijanega dela, tega pa tudi ni mogoče razbrati iz vsebine revizijskih navedb.
OZ člen 280, 280/2, 839. ZOR člen 305, 305/2, 815.
posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje – sprejem izpolnitve za naročitelja – obstoj pisnega pooblastila – kasnejša odobritev ali izkoriščenje izpolnitve
815. člen ZOR posredniku resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti izpolnitev obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega oziroma v zvezi s katerim posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pisno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja takšnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena upniku (naročitelju), če je izpolnjena tretjemu – posredniku brez pisnega pooblastila – upnik pa jo pozneje odobri ali izkoristi. Izkoristi pa jo, če od posrednika prejme tisto, kar je ta prejel kot izpolnitev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – pravice obdolženca - dokazni postopek - izjave iz drugega postopka – privilegij zoper samoobtožbo
Posameznika v davčnem postopku načeloma ne varuje privilegij zoper samoobtožbo, saj je postopek primarno namenjen ugotavljanju obstoja in višine davčne obveznosti ter je sodelovalna dolžnost davčnega zavezanca upravičena.
sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ustavna odločba U-I-207/08, Up-2168/08 – protiustavna pravna praznina – pravica do odškodnine
Pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v našem pravnem redu zagotavlja ZVPSBNO.