ZOR člen 18, 154, 206, 206/1, 600. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 371.
pogodba o delu – atipična pogodba o delu – nesreča pri delu – poškodba pri nakladanju tovornjaka s hidravličnim dvigalom - odgovornost naročnika – profesionalna skrbnost – prispevek poškodovanca - solidarna odgovornost
Ugotovitvi, da je izvedba prevoza sodila v dejavnost tožencev in da je bilo dogovorjeno delo opravljeno s sredstvi v lasti tožencev, utemeljujeta sklep, da je šlo za atipično pogodbo o delu, pri kateri je vsebina izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Po uveljavljenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča ima taka ugotovitev vpliv na vsebino in obseg naročnikove odškodninske odgovornosti.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pri določanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se lahko seštevajo le vrednosti posameznih zahtevkov takrat, ko gre za njihovo objektivno kumulacijo, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013872
ZPP člen 367a. OZ člen 1060.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – terjatev za premoženjsko škodo, odmerjeno po cenah na dan sojenja – začetek teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Ker so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. ZPP člen 367, 367/3, 380.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – podlaga odškodninske odgovornosti – protiustavna pravna praznina – odločba Ustavnega sodišča – merila ZVPSBNO – zmotna uporaba materialnega prava
Stališče pritožbenega sodišča, da je nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni pravno priznana oblika škode, materialnopravno napačno. Sodišče prve stopnje je, sicer na drugačni materialno pravni podlagi, kot jo narekuje zgoraj navedena ustavna odločba, kljub obstoječi protiustavni pravni praznini v prehodni ureditvi ZVPSBNO dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje tudi v smislu meril za presojo utemeljenosti sodnega varstva iz 4. člena in meril za določitev višine odškodnine tretjega odstavka iz 16. člena ZVPSBNO (zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko).
ZPP člen 41, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/1, 367/5, 377.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – formalno sosporništvo - zavrženje revizije
Tožnika sta formalna sospornika.
V takšnem primeru se vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Pri tem se ni moč opreti na izjemo iz (novega) petega odstavka 367. člena ZPP, saj je sporno pravno vprašanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki že po naravi stvari ne more biti skupno za zahtevka obeh tožnikov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odločanje istega sodišča v več sporih iste pravdne stranke
Dojemanja tožnika, ki meni, da odločanje Višjega sodišča v Kopru o pritožbi ne bo nepristransko in objektivno, ker je do sedaj že vsaj dvakrat odločalo v sporih v zvezi s predmetno zaščiteno kmetijo, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Standard presoje pogoja nekrivde v sistemu prekluzij ne sme biti prestrog. Prekluzija namreč posega v pravico strank, da se v postopku izrečejo, in jo je zato treba uporabljati restriktivno in v skladu z njenim temeljnim namenom (pospešitvijo postopka).
Drži, da mora po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe neobstoj vzročne zveze med vinjenostjo in prometno nesrečo izkazati in dokazati toženec, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi to tudi storil. Zatrjeval je zunanji, samostojen in nepričakovan vzrok (tretje vozilo, ki ga je zagledal na razdalji 50 metrov in ki je pri izvozu iz parkirišča zapeljalo na njegov vozni pas), ki je povzročil prometno nesrečo (toženec se je vozilu izmikal in zato ga je s svojim vozilom zaneslo na oškodovankin vozni pas).
Ker toženec ne zatrjuje, niti ni iz izpodbijane sodbe razvidno, da bi zatrjevano kršitev razpravnega načela uveljavljal v pritožbi, ni (verjetno) izkazano, da bi sporno vprašanje lahko bilo predmet revizijske presoje.
V izreku izpodbijane sodbe ni določena ne solidarnost dolžnikov ne solidarnost upnikov pri plačilu prisojenih zneskov. V takšnem primeru gre za deljivo obveznost. Vsak sodolžnik dolguje (zgolj) svoj del obveznosti in vsak soupnik lahko uveljavlja (zgolj) svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi obveznosti oziroma terjatve na enake dele.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci – posebno težka invalidnost kot pravni standard
Sodna praksa pravni standard posebno težke invalidnosti glede na njegovo izjemnost zelo strogo in restriktivno tolmači.
predlog za dopustitev revizije – kršitev določb pravdnega postopka – opredelitev procesnih kršitev – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – strah – telesne bolečine – višina odškodnine - enotna odškodnina – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker gre za izjemen primer s hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh tožničine osebnosti, prisoja enotne odškodnine ne predstavlja odstopa od sodne prakse.
ZKPT člen 18, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2.
kreditni posel s tujino – registracija posla pri Banki Slovenije - opustitev registracije – ničnost kreditnega posla s tujino - odložni pogoj - dovoljenost revizije – laična revizija – opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
ZKPT je za primer opustitve registracije pri BS predvideval zgolj prekrškovno sankcijo (25. člen v zvezi s 23. členom zakona). Prav tako se je določba petega odstavka 18. člena ZKPT, ki se je glasila: ''pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem, ko jih registrira BS'', pomen akta registracije pri BS zreducirala največ na nivo odložnega pogodbenega pogoja. Ničnost kot skrajna in najostrejša sankcija nezakonitosti pri takšnih poslih zato ni mogla priti v poštev.
odškodninska odgovornost - nova škoda – vzročna zveza
Ishemična lezija in zdravstvene težave tožnika, ki iz nje izvirajo, niso posledica škodnega dogodka iz leta 1995. Tako je pravilna odločitev, da v tem delu ni podana vzročna zveza in tudi ni podlage za odškodninsko odgovornost toženke.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne navede, katero zakonsko določilo naj bi sodišče kršilo in v čem naj bi bila kršitev, zahteve ni mogoče preizkusiti.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoča sklenitev sodne poravnave pod razveznim pogojem in ali je takšna sodna poravnava veljavna, če se razvezni pogoj izpolni.