KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005658
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 64, 65. ZIKS-1 člen 155.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Temeljna razlika med varnostnima ukrepoma obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po določbi 64. člena KZ in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbi 65. člena KZ je, da je prvi obvezno povezan z odvzemom prostosti, drugi pa je izključno kurativne narave. Če je storilec med izvrševanjem varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti nekaj časa nastanjen v zavodu, to ni kazenskopravni ukrep, temveč je lahko izključno le medicinske narave in je enako vsaki drugi hospitalizaciji, praviloma temelječi na svobodni privolitvi posameznika.
predlog za dopustitev revizije – priposestvovanje stvarne služnosti – nediferencirana vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku ugotovitve priposestvovane služnosti zoper več tožencev, ki so lastniki dveh nepremičnin, nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zagotavlja dovoljenosti revizije oziroma dopustitve revizije.
ZOR člen 142, 142/3, 998, 1002, 1002/1. ZPP člen 286.
poroštvo – obličnost poroštvene izjave – izročitev splošnih pogojev poroku – eventualna maksima - predložitev dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prekluzija
Toženec se je kot porok zavezal za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika iz leasing pogodbe. Obveznost iz leasing pogodbe pa ni samo obveznost izpolniti pogodbo, temveč tudi obveznost, ki nastane zaradi neizpolnitve pogodbe.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/1, 367/5, 374, 374/3, 377. ZOR člen 200.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – dopuščena revizija – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – sosporništvo – navadno sosporništvo
Tožnici sta navadni sospornici v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, zato se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost toženkine revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanja sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Toženka je bila res pred daljšim časom sodnica na sodišču, ki je pristojno za sojenje v zadevi, vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem.
dopuščena revizija – ničnost sodne poravnave – razpolaganje z nepremičnino, ki ni last strank sodne poravnave – pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave
Dopustitev revizije glede v izreku odločbe opredeljenega pravnega vprašanja.
Če obsojenčevo združitev z neznanim storilcem z namenom, da bi ropala, sodišče navede le v abstraktnem opisu kaznivega dejanja, vendar nato ta očitek v konkretnem opisu kaznivega dejanja ni konkretiziran, krši kazenski zakon.
pritožba zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika – pravni interes - zavrženje pritožbe
Z ugoditvijo pritožbi in razveljavitvijo izpodbijanega sklepa bi toženec v nadaljevanju postopka lahko dosegel, da bi sodišče njegovo zahtevo za izločitev sodnic obravnavalo po vsebini. Ker pa je višje sodišče že meritorno odločilo o kasnejši zahtevi toženca za poimensko izločitev sodnic, katerih izločitev je (opisno) zahteval tudi z zahtevo, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, je vsebinsko obravnavanje svoje vloge že dosegel. To pa pomeni, da ni (več) podan pravni interes za odločitev o njegovi pritožbi.
ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3. OZ člen 131, 131/1, 133/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1-2.
povrnitev premoženjske škode – zmanjšanje števila gostov zaradi spremembe trase občinske javne poti - protipravnost
Ravnanje tožene stranke je pomenilo le izvršitev odločitve lokalne skupnosti, saj je odločanje o poteku občinskih javnih poti v pristojnosti občine in ne v pristojnosti tožene stranke. Ker tožena stranka ni pristojna za odločanje o mestu poteka javnih poti in cest, se z izjavo tudi ni mogla veljavno zavezati, da bo javno pot uredila. Izjava zato ne spreminja opredelitve protipravnosti ravnanja toženke. Ravnanje toženke temelji na planskih aktih občine ter gradbenemu dovoljenju upravne enote, zato ne more biti protipravno.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem solastnem zemljišču – dobrovernost graditelja – pravno mnenje - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – revizija zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Pravne učinke gradnje na tujem zemljišču je v primerih, ko graditelj ni dobroveren (ko torej ne gre za primere iz 24. in 26. člena ZTLR), potrebno presojati po določbah 25. člena ZTLR.
Iz obrazložitve uveljavljane procesne kršitve, da je sodišče v nasprotju z izvedenimi dokazi utemeljilo obstoj oziroma neobstoj določenih dejstev in da iz listin v spisu izhajajo drugačni zaključki o odločilnih dejstvih, izhaja toženčevo nestrinjanje z ugotovljenimi dejstvi in dokazno oceno, saj toženec ne zatrjuje eventualne napake sodišča pri povzemanju vsebine zapisnikov o izpovedbah strank in prič oziroma vsebine posameznih listin (kar bi predstavljalo protispisnost), temveč zgolj nasprotuje pomenu, ki ga je sodišče po primerjavi njegovih navedb o odločilnih dejstvih s tistim, kar je o teh dejstvih nato ugotovilo v dokaznem postopku, pripisalo slednjemu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je ena od strank postopka sodnik na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog iz 67. člena ZPP, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014078
ZZZDR člen 51, 51/1, 59. ZPP člen 112, 112/6, 367, 367/1, 373, 377. URS člen 22. ZTLR člen 20.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - posebno premoženje – vlaganja v posebno premoženje zakonca – adaptacija nepremičnine dovoljenost revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – rok za vložitev revizije – očitna pomota – odvetnik – zavrženje revizije
V skladu z ZTLR so imela vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja stvarnopravne posledice samo v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – napotitev dediča na pravdo – izkazovanje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo s pravnomočnim sklepom o napotitvi na pravdo – pravno mnenje
Ugotovitvena tožba, ki je predmet tega postopka, ima svoj temelj v posebnem predpisu (1. točka prvega odstavka 210. člena ZD).
Pravni interes za tožbo je izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. Pravdno sodišče bi, če bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 210. člen ZD.
Zgolj izraženo pravno mnenje oziroma pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodniške funkcije, ne more biti razlog za izločitev sodnika in zato ne utemeljen odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013993
ZPP člen 367, 367a, 367a/1-1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59, 64, 65, 170, 170/2. SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 5.
predlog za dopustitev revizije – nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zaznamba sklepa o izvršbi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Primer predlagateljev v bistvenem ni podoben primeru, na katerega se sklicujeta – odločitev Vrhovnega sodišča II Ips 220/2006.
Teža kaznivega dejanja in zanj predpisana kazen sta v povezavi z drugimi konkretnimi okoliščinami lahko podlaga za sklepanje, da je obdolženec begosumen.
ZP-1 člen 106, 106/4-4, 136, 136/1-2, 156, 156-3. URS člen 31.
postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – objektivna in subjektivna identiteta - pravnomočno razsojena stvar - kršitev materialnih določb zakona
Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari ne pomeni, da kršitelj ne sme biti spoznan za odgovornega storitve prekrška, za katerega je bila že pravnomočno spoznana za odgovorno druga oseba.