predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopolnitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Predlagatelj svoje nestrinjanje z razlogi sodbe gradi na trditvah o neenaki obravnavi, ki pa jih utemelji le s tem, da naj bi tudi občina objekt uporabljala za prireditve, pa za to ni potrebovala spremembe namembnosti, in z navedbami, da je v tem postopku določen za inšpekcijskega zavezanca, po drugi strani pa je bila njegova zahteva za legalizacijo zavrnjena, ker ni lastnik objekta. Pri tem se formalno sklicuje na drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 14. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar ne poda nobenih nadaljnjih pravno relevantnih navedb v tej smeri.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 22, 22/1.
predlog za dopustitev revizije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - ugoditev predlogu
Nasprotje med izrekom (da se tožba zavrne) in navedbami v obrazložitvi sodbe (s katerimi sodišče razlaga utemeljenost tožbe oziroma nezakonitost izpodbijane upravne odločbe), narekuje dopustitev revizije z namenom zagotavljanja pravne varnosti v primerih utemeljenih tožb.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi
Ker je prav prisilna realizacija obveznosti rezultat, ki se mu zavezanec tekom celotnega postopka izvršbe poskuša zoperstaviti, ima ta tudi pravico, da se v vseh fazah tega postopka brani pred posledicami ravnanja v skladu s to obveznostjo, in to tudi s predlogom za izdajo začasne odredbe. To pa posledično pomeni, da težko popravljiva škoda iz 32. člena ZUS-1 v primerih, kot je obravnavani, ni samo tista, ki se kaže kot očitna (to je v zvezi s plačilom izrečene denarne kazni), ampak tudi tista, ki je povezana s prisilitvijo, kot ciljem, v katerega je usmerjen izdani sklep o denarni kazni.
predlog za dopustitev revizije - komunalni prispevek - predlog tožene stranke - vezanost na napotke sodišča prve stopnje - pomanjkljiv predlog - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - zavrženje predloga
Predlagateljica glede vseh zastavljenih vprašanj v predlogu zgolj povzema potek postopka, navedbe strank in odločitev Upravnega sodišča ter izraža svoje nestrinjanje s to odločitvijo. Ob tem pa ne navede (še posebej ne natančno in konkretno) pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno oziroma kršitve postopka, ki naj bi jo zagrešilo Upravno sodišče. Prav tako ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih vprašanj, niti ne obrazloži, zakaj naj bi Upravno sodišče ta vprašanja rešilo nezakonito.
Ker direktna revizija brez predhodne vložitve predloga za dopustitev revizije, kateremu bi bilo (vsaj delno) ugodeno, ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), je odločitev Upravnega sodišča o zavrženju revizije pravilna, a ne zato, ker bi bila ta nepopolna, temveč zato, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka. Na odločitev v obravnavani zadevi to ne vpliva, saj enaka posledica, tj. zavrženje po prvem odstavku 374. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zadane tako nepopolne kot tudi nedovoljene revizije.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2.
direktna revizija - zavrženje - zavlačevanje postopka - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije
Revizijo je mogoče vložiti le na podlagi predhodnega sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
Revizija, ki ni bila vnaprej dopuščena, je torej nedovoljena, z naknadno vloženim predlogom za njeno dopustitev pa te njene pomanjkljivosti ni mogoče sanirati.
Predlagatelj je Vrhovnemu sodišču predlagal dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu tožene stranke v ponovni postopek. Ker je učinek takšne odločitve, da izpodbijane odločbe FURS, za katero je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena ZUS-1), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja. Tak predlog za dopustitefv revizijeni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZUOPP-1 člen 18, 18/2, 36, 36/4. ZOFVI člen 7, 7/2, 10, 10/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
odložitvena začasna odredba - izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem - učinek odloga - nadomestitev odločbe - veljavnost odločbe - individualiziran program - pritožba tožene stranke - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje z odločitvijo, da se začasno odloži izvršitev izpodbijane delne odločbe Zavoda RS za šolstvo v zvezi z njeno delno spremembo z odločbo upravnega organa druge stopnje, dejansko zadržalo pravno učinkovanje teh odločb, med drugim tudi glede odločitve v prvostopenjski odločbi, da ta s 1. 9. 2023 nadomesti prejšnjo odločbo Zavoda RS za šolstvo. Navedeno ima za posledico, da prejšnja odločba zavoda ne more šteti za nadomeščeno in da torej njena veljavnost še ni prenehala, kar je tudi vse, o čemer je odločilo sodišče z izdano začasno odredbo. S tem je začasno vzpostavilo stanje pred izdajo v tem upravnem sporu izpodbijanih odločb. Ddel tega stanja pa je tudi zadnji individualiziran program.
Iz izdane začasne odredbe za pritožnico (Osnovno šolo) izhaja samo to, kar ji nalaga tudi zakon, in sicer da je treba individualiziran program, ki ga je morala sprejeti in spreminjati že zaradi prejšnje odločbe o otrokovi usmeritvi, še naprej evalvirati.
predlog za dopustitev revizije - elektronske komunikacije - wangiri klici - trditveno in dokazno breme - ugotavljanje dejanskega stanja - procesna kršitev - pomanjkljiva obrazložitev - zavrženje predloga
V predlogu zatrjevana kršitev 212. člena ZPP ni opisana natančno in konkretno, zato je Vrhovno sodišče predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 36, 36/1, 36/1-4. ZP-1 člen 59.
tožba po 4. členu ZUS-1 - postopek nadzora - prekrškovni postopek - drugo učinkovito sodno varstvo - molk organa - postopek, uveden po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe vložena na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 dolžno preveriti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor po navedenem členu, če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter ali je takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Za presojo vprašanja, ali obstaja drugo sodno varstvo z vidika njegove učinkovitosti, pa ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Tožba zaradi molka organa je dopustna tudi v postopkih začetih po uradni dolžnosti.
Poziv k predložitvi dokumentov in pojasnil in Obvestilo in pouk pravni osebi, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška sta zgolj dopisa, ki ne spreminjata pritožnikovega pravnega položaja, niti ju ni mogoče prisilno izvršiti.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih?
V upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sprejeta v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča oziroma to pritožbo zavrglo.
izčrpanje pravnih sredstev - vsebina pritožbe - procesna predpostavka - uporaba materialnega prava - zavrženje dela tožbe - zavrnitev pritožbe
V obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožba zoper ta del odločbe ni bila izčrpana, ne gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, temveč za procesno vprašanje dopustnosti tožbe zoper del upravnega akta, ki se s pritožbo ni izpodbijal in je zato v tem delu postal dokončen in pravnomočen, s čimer je izključena njegova nadaljnja vsebinska obravnava v upravnem sporu, zato stališče Vrhovnega sodišča o dopustnem uveljavljanju pravilne uporabe materialnega prava v upravnem sporu, tudi če ti ugovori predhodno niso bili uveljavljani v upravnem postopku, na drugačno odločitev ne more vplivati.
ZP-1 člen 46, 46/1,51, 51/2, 208, 208/1, 208/1-1, 210. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločba o prekršku - ni upravni akt po ZUS1 - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Izpodbijana odločba o prekršku, v zvezi s katero je pritožnica vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ni upravni akt, zoper katerega bi bila dopustna tožba v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUS-1, posledično pa tudi ne tožba zaradi molka organa po ZUS-1, saj ima pritožnica za izpodbijanje obravnavane odločbe o prekršku zagotovljeno drugo sodno varstvo. Uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP pa je mogoča samo zoper upravne odločbe, ker pa odločbe o prekršku po ZP-1 ni, niti ZP-1 ne napotuje na uporabo ZUP v navedenem delu.
zavrženje tožbe - pritožbeni razlogi - meje preizkusa v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
Sodišča prve stopnje je tožnikovo tožbo zoper odmerno odločbo FURS zavrglo, ker je ugotovilo, da je bila ta odločba (po pritožbi pritožnika) odpravljena in zadeva s strani drugostopenjskega davčnega organa vrnjena FURS v ponovni postopek. FURS je nato o odmeri davčne obveznosti ponovno odločil. Ker odločba, ki jo je pritožnik izpodbijal s tožbo, ni več obstajala in torej ni imela pravnih učinkov, si po presoji sodišča prve stopnje pritožnik s tožbo ni mogel izboljšati svojega pravnega položaja.
ZPP člen 112, 112/1, 112(2, 343, 343/1, 346, 346/1. ZUS-1 člen 73, 73/3.
prepozna pritožba - sodne počitnice / poletno poslovanje - začetek teka roka
Po določbi četrtega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) začne rok za vložitev pritožbe teči prvi naslednji dan, ko se je izteklo poletno poslovanje, torej 16. 8. 2024.
zavrženje tožbe - disciplinska odgovornost študenta - avtonomija univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Pri sporih v zvezi s študijem je treba določbo 71. člena ZVis razlagati v povezavi z ZUS-1, saj ni mogoče voditi upravnega spora o tistih odločitvah organov visokošolskih zavodov (torej tudi univerz), ki ne ustrezajo pojmu upravnega akta iz 2. člena ZUS-1.
Sodno varstvo študentom oziroma drugim upravičenim osebam po 71. členu ZVis je zagotovljeno v upravnem sporu v tistih primerih, ko bodisi visokošolski zavodi na podlagi izrecnega javnega pooblastila izdajajo upravne odločbe o pravicah ali obveznostih študentov, bodisi ko zakon določa, da visokošolski zavodi odločajo o pravicah ali obveznostih študentov z enostranskimi, oblastvenimi akti, izdanimi v okviru upravne funkcije visokošolskega zavoda.
ZDavP-2 člen 151. KZ-1 člen 75. ZPP člen 367b, 367b/6, 370.
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - izvršilni naslov - pravnomočna sodba - odvzem premoženjske koristi - delno zavrženje predloga - dejansko stanje
Predlagateljica v okviru drugega vprašanja graja ugotovitev Upravnega sodišča, ki je dejanske narave, in sicer da predmetno potrdilo potrjuje izvršljivost poziva na plačilo tožnikove obveznosti in ne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru. Navaja tudi, da bi bilo treba kot izvršilni naslov šteti poziv na plačilo protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je v njem določen rok za poravnavo te obveznosti. Vendar ta okoliščina - torej da je (šele) v pozivu določen rok za plačilo - v sodbi Upravnega sodišča ni bila ugotovljena.
Iz navedenega izhaja predlagateljičino nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. Ker revizija iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena (drugi odstavek 370. člena ZPP), ni dovoljen niti predlog, ki odpira dejanska vprašanja. V tem delu ga je zato Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga
V upravnem sporu se glede vprašanj postopka najprej uporabijo določbe ZUS-1, šele če teh ni, pa zakon, ki ureja pravdni postopek (torej subsidiarno), v obravnavanem primeru ZPP. To pomeni, da so določbe slednjega upoštevne, če v ZUS-1 ni posebne (specialne) ureditve, zaradi katere je izključena uporaba pravil pravdnega postopka o istem vprašanju.
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je določen v drugem odstavku 24. člena ZUS-1, in sicer je treba predlog vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Pritožnikovo stališče o uporabi določbe ZPP je zato neutemeljeno.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1. ZPP člen 87, 224, 224/1.
pravočasnost tožbe - začetek teka roka - vročitev s fikcijo - nedovoljena pritožbena novota - zavrnitev pritožbe
Zgolj z ugibanji, kdaj naj bi do odpreme poštne pošiljke prišlo, ni mogoče izpodobiti pravilnosti izpolnjene vročilnice, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje.
Vrhovno sodišče pritožnikovih navedb, da je bila vročitev opravljena na napačen naslov, ni upoštevalo, ker gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.Pritožnik je imel možnost, da vse okoliščine v zvezi s pravočasnostjo tožbe navede že v odgovoru na dopis sodišča prve stopnje z dne 13. 5. 2024. Ker v pritožbi ni pojasnil razlogov za zamudo z navajanjem tega dejstva, ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo.