ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - institut povprečenja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
ZDoh-2 člen 32, 32-1, 35, 36, 36/2, 38, 46. ZDavP-2 člen 281.
dopuščena revizija - davki - odkup odpadnih surovin - zbiranje odpadkov - prodaja premičnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - akontacija dohodnine - obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - dohodek iz kapitala - oprostitev plačila dohodnine - razlaga določb zakona - jezikovna razlaga zakonskih določb - sistemska razlaga - davek od dohodkov iz dejavnosti - ugoditev reviziji
V zvezi z obdavčitvijo oziroma oprostitvijo obveznosti plačila dohodnine fizične osebe od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (1. točka 32. člena ZDoh-2), način nastanka odsvojiteljeve lastninske pravice na tem kapitalu (premičninah), ni odločilen.
Ker med strankama ni sporno, da so bile odpadne surovine ob prodaji revidentu last prodajalcev (njihov kapital) se od dohodkov, ki so jih ustvarili s prodajo premičnin, torej po 1. točki 32. člena ZDoh-2, dohodnine ne plača, zato tudi revident ni bil dolžan plačati akontacije tega davka kot davčnega odtegljaja.
Zmotno je materialnopravno stališče, da se navedeni dohodki fizičnih oseb (doseženi s prodajo odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja), lahko obravnavajo in obdavčijo z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po tretjem odstavku 38. členu ZDoh-2.
Za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja je nujno, da je med izplačevalcem in prejemnikom dohodka sklenjen pravni posel, katerega vsebina je opravljanje dela (ali storitve) in plačilo zanj v odvisnem pogodbenem razmerju.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi med revidentom in fizičnimi osebami obstajalo pogodbeno razmerje, na podlagi katerega bi bile te osebe za revidenta dolžne opraviti določeno storitev ali delo (na primer zbirati odpadne surovine) ter bi dohodki, ki jim jih je izplačeval revident, predstavljali pogodbeno plačilo za opravljeno delo ali storitev (tj. zbiranje odpadnih surovin in ne za odkup premičnin), ni podlage za obdavčitev dohodkov po viru drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Dohodek fizičnih oseb, ustvarjen na podlagi pravnega posla odsvojitve premičnin, glede na nadaljnje besedilo določila 1. točke 32. člena ZDoh-2, da "to ne vpliva na davčno obveznost fizične osebe, ki opravlja dejavnost po III.3. poglavju tega zakona" in s tem povezane določbe ZDoh-2, je lahko obdavčen kot dohodek iz vira dejavnosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Taka obdavčitev dohodka iz dejavnosti pa nastopi, če je ugotovljeno, da premičnina izvira iz zavezančevega opravljanja neodvisne, samostojne dejavnosti, ki vključuje odsvojitev premičnin (na primer dejavnosti zbiranja in prodaje odpadnih materialov).
ZDavP-2 člen 95, 418. ZDDV-1 člen 39, 39/2, 44, 44-7, 45. ZDavP-2J člen 71. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na promet nepremičnin - nakup nepremičnin - finančni leasing - sale and lease back - obračun DDV - odbitek DDV - pravica do odbitka DDV - dajanje računa - sestavine računa - izračun zamudnih obresti - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - časovna veljavnost procesnega zakona - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Kdaj se dvostranski posel (pogodba) lahko šteje za račun v smislu Zakona o davku na dodano vrednost in Direktive o davku na dodano vrednost?
2. Ali se v davčnih zadevah obresti za čas zamude plačila davka za obdobje pred 1. 1. 2017 obračuna po stopnji obresti, ki je v skladu s 95. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v zvezi z 71. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J) v veljavi od prej omenjenega datuma dalje?
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odmera dohodnine - davčna osnova - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - povprečenje - institut povprečenja - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 4, 4/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23. ZZavar-1 člen 36, 36/1, 36/1-1, 36/1-2, 36/1-3, 36/1-4, 37, 37/1, 37/1-1, 37/1-2, 37/1-4, 441, 441/2, 447, 448. ZUS-1 člen 27, 27/1, 71, 71/2. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev zavarovalnic in pokojninskih družb (2016) člen 2, 2/2, 2/2-5, 4.
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - obseg sodnega preizkusa - zadržan sodni nadzor - primernost kvalificiranega imetnika - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - razkritje finančnih podatkov - izvedba dokaza z izvedencem - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev revizije
Ne obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža.
Pri vseh vprašanjih, s katerimi je tožnica v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne oziroma računovodske stroke, gre za vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava, ki so v domeni razlage upravnega organa in sodišča (iura novit curia), in ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev. Tako se izkaže, da izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni bila potrebna, tudi če bi bila po 448. členu ZZavar-1 dopustna.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/1, 51, 59, 59/1, 75, 75/4, 93, 93/1. ZBan-2 člen 60, 267, 267/1, 315, 354, 359, 361, 361/1, 361/2, 361/2-2.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - hranilnica - usklajeno delovanje - sporno dejansko stanje - odločanje na seji - odločanje brez glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - kršitev pravice do enakega varstva pravic
Če je dejansko stanje med strankama upravnega spora sporno, je (praviloma) treba opraviti glavno obravnavo. Njen osnovni smisel je v tem, da se izvedejo ponujeni dokazi, ki niso zajeti s prepovedjo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov iz 359. člena ZBan-2. S tem se uresniči pravica strank do kontradiktornosti sodnega postopka. To je tudi zahteva, ki se izpeljuje iz določbe prvega odstavka 6. člena EKČP. Glavna obravnava ni sicer namenjena zgolj izvajanju dokazov, pač pa je namenjena tudi zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS).
V ponovljenem postopku bo moralo Upravno sodišče razmejiti med nespornimi dejstvi oziroma indici in spornimi. Glede tistih spornih dejstev, ki so relevantna za (nadaljnji) pravni zaključek o sodelovanju revidenta pri usklajenem ravnanju osmih delničarjev hranilnice, bo treba izvesti dokaze, ki jih je predlagal revident v prvem postopku in že prej v postopku pred toženko, ali pa ob morebitni odpravi izpodbijane odločbe naložiti toženki, da jih izvede.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23. ZZavar-1 člen 36, 36/1, 36/1-1, 36/1-3, 37, 441, 441/2, 447, 448. ZUS-1 člen 27, 27/1, 71, 71/2. ZPP člen 243. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev zavarovalnic in pokojninskih družb (2016) člen 2, 2/2, 2/2-2, 2/2-5, 4, 4/2, 4/2-1, 4/2-2, 4/2-3, 4/2-4, 4/3.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - primernost kvalificiranega imetnika - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - ugled - zadržan sodni nadzor - meje preizkusa - pravica do sodnega varstva - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - glavna obravnava v upravnem sporu - izvedba dokaza z izvedencem - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Ne obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža.
Bistvena značilnost zadržane presoje je, da sodišče ne presoja dejanskega stanja oziroma s tem povezanih tožbenih razlogov, temveč se v celoti zanaša na ugotovitve upravnega organa.
Meje preizkusa odločb toženke so določene v 447. členu ZZavar-1, po katerem sodišče preizkusi odločbo v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka, kot jih določa zakon, ki ureja upravni spor, to je ZUS-1. Ker ZZavar-1 ne določa razlogov, zaradi katerih se sme izpodbijati odločba, se glede na drugi odstavek 441. člena ZZavar-1 glede izpodbojnih razlogov uporablja ZUS-1. Upravni akt se sme izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ničnostnih razlogov (prvi odstavek 27. člena ZUS-1). Iz teh zakonskih določil tako izhaja, da pravne podlage za zadržani sodni nadzor v smislu izključitve presoje tožbenih očitkov, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ni.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00033997
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 77. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZBan-2 člen 267, 267/1.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - neizkazan pravni interes - zavrženje tožbe - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - poseg v pravni položaj - standard obrazloženosti odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Da bi bilo zadoščeno standardu obrazloženosti sodne odločbe, bi moralo Upravno sodišče obrazložiti, zakaj se tožničin pravni položaj ne bi spremenil in se v okviru tega opredeliti do stališča tožene stranke, da tožeča stranka z odpravo Odločbe o ugovoru in z njo Odredbe ne bi pridobila nazaj 3.757 delnic z oznako X.
V ponovnem sojenju bo moralo Upravno sodišče pri presoji pravnega interesa tožeče stranke upoštevati, da načeloma v nobenem postopku ni mogoče ločevati očitane kršitve od izrečene sankcije. Sankcija je le posledica kršitve in je neodvisno od kršitve nikomur ni mogoče izreči.
ZDDPO-2 člen 17, 29, 29/1, 29/2. ZDavP-2 člen 74, 74/2, 74/4. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera davka - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davek na dodano vrednost (DDV) - davčno (ne)priznani odhodki - znižanje davčne osnove - davčna zloraba - izguba pri prodaji poslovnega deleža - nakup nepremičnin - povezane osebe - transferne cene - obresti - ekonomska upravičenost posla - ugoditev reviziji - delna odprava upravne odločbe glede višine davčne obveznosti
Skladno s prvim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 je davčno priznan tisti odhodek, za katerega se lahko šteje, da je nastal za potrebe pridobivanja obdavčljivih prihodkov. Takšen odhodek za pravno osebo predstavlja določen doprinos k njenemu poslovanju in ustvarja dodano vrednost za ohranjanje ali povečevanje položaja pravne osebe na trgu. Posledično ima za pravno osebo izmerljivo korist.
Izpodbijana sodba temelji na stališču, da obresti niso poslovno potreben odhodek, ker je bila kupnina za zemljišča, v zvezi s katerimi je bilo najeto posojilo, plačana prodajalcu še pred odobritvijo posojila. Zgolj to dejstvo pa ne zadošča za zaključek, da se obresti ne priznajo kot odhodek, ki zmanjšuje davčno osnovo. Da gre za odhodek, ki je za davčnega zavezanca nepotreben oziroma neupravičen, bi sodišče prve stopnje lahko utemeljilo ob ugotovitvi, da so bila finančna sredstva, pridobljena od banke, porabljena v nasprotju z namenom iz 29. člena ZDDPO-2. To pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja.
Določbo 17. člena ZDDPO-2, ki ureja določanje primernih (tržnih) cen za opravljene posle med povezanimi osebami, je po naravi stvari mogoče uporabiti le v primerih, če sami odhodki niso sporni oziroma jim je priznana povezanost s poslovanjem davčnega zavezanca, sporna je le njihova višina.
dopuščena revizija - davek na darila in dediščine - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - prvi dedni red - smrt očeta - svaštvo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pritrdilno ločeno mnenje - pastorek - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
ZNISESČP člen 2, 9. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 85, 85/2.
verifikacija stare devizne vloge - predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - dejansko stanje kot revizijski razlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - konkretizacija odstopa od sodne prakse - zavrženje predloga
Zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v predlogu ni predstavljen na zahtevani način, ki bi kazal na različno odločanje v pravno in dejansko primerljivih zadevah.
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019 (torej pred odločitvijo v predlagateljevem upravnem sporu) že sprejelo stališče, da ne gre za neizplačano staro devizno vlogo v smislu 2. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno na poseben enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo BiH. Razlog za prenos deviznih sredstev je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem BiH, ki se mu banke niso mogle upreti.
ZDoh-2 člen 94, 95, 95-8. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - davčna izguba - prisilna poravnava - zmanjšanje osnovnega kapitala - odsvojitev kapitala - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se razveljavitev delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala do vrednosti 0, do katerega pride zaradi korporacijskega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave, ne šteje za odsvojitev kapitala na podlagi 8. točke 95. člena ZDoh-2, ali se taka izguba delnic šteje za odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2.
ZST-1 člen 34. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZUS-1 člen 34.
prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - ustavitev postopka - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev pritožbe
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje oziroma pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka.
Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom pravnomočno zavrglo, kar pomeni, da ostaja dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa (tj. da je bila sodna taksa plačana po izteku roka, ki je bil določen v plačilnem nalogu), nespremenjeno.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4, 75, 75/2, 77. ZJN-3 člen 9, 9/7, 9/8.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - upravni akt s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih in koristih - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
O tem, da pritožnica izpolnjuje pogoje za javno naročnico, je ministrstvo kot državni organ odločilo na podlagi zakonskega pooblastila in v predpisanem (upravnem) postopku izdalo izpodbijano odločbo. Zato je takšna odločba, četudi je ugotovitvene narave, zavezujoča. Tudi pri ugotovitveni odločbi je prisoten konstitutivni učinek. Ker je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o pravnem položaju pritožnice kot naročnice, je takšna odločitev posegla tudi v njen pravni položaj. Opredelitev tega statusa namreč pomeni, da je pritožnica pri svojem poslovanju zavezana ravnati v skladu z določili ZJN-3. Obravnavana odločba, ki je dokončna, torej izpolnjuje tako formalni kot tudi materialni kriterij za upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Šlo je torej za oblastno odločanje o opredelitvi pritožnice kot naročnice po ZJN-3.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00035178
URS člen 71, 71/2. ZKZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23, 24. ZUP člen 279. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla - tožba v upravnem sporu - obseg sodne presoje - uveljavljanje napake volje - nagib za sklenitev pogodbe - veljavnost pogodbe - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico
V upravnem sporu izvedena sodna presoja zakonitosti odločb, izdanih v postopku odobritve prodaje kmetijskih zemljišč, je omejena na presojo pravilne uporabe določb ZKZ, ne pa tudi na presojo eventualnih civilnopravnih elementov same pogodbe.
Opisani obseg presoje zakonitosti upravne odločbe odobritve pravnega posla prodaje kmetijskih zemljišč v upravnem sporu pa določa tudi vsebino spora in uspeh, ki ga pritožnik s tožbo lahko zasleduje in doseže. To je presoja zakonitosti izdane odločbe, glede upoštevanja zakonskih pravil o ponudbi, sprejemu ponudbe, roku za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla in določitvi predkupnih upravičencev. Pritožnik pa s svojimi tožbenimi in pritožbenimi navedbami take presoje zakonitosti upravne odločbe in sodbe sodišča prve stopnje ne zahteva. Odločbo izpodbija izključno zaradi razlogov (ne)veljavnosti sklenjenega pravnega posla, kar pa, kot že navedeno, ni predmet upravnega postopka in upravnega spora. Presoja sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je zato pravilna.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZZVZZ člen 80a, 81, 81/2, 81/2-7. ZPP člen 115, 115/2.
izostanek z naroka - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - upravni spor - subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ni upravni akt - zavrnitev pritožbe
Mnenje o upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila o odsotnosti tožnice z naroka za glavno obravnavo v pravdni zadevi ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
URS člen 33. ZUS-1 člen 32, 32/2, 80, 80/3, 80/3-1, 82. GZ člen 82, 93. ZGO-1 člen 3a.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - enostavni objekti - odstranitev objektov - ireverzibilna škoda - poseg v lastninsko pravico - zadržanje izvršitve odločbe - delna ugoditev pritožbi
Pritožnik je verjetno izkazal težko popravljivo škodo, ki je v tem, da v primeru izvršitve ukrepa pred odločitvijo o tožbi, ob morebitnem uspehu s tožbo, zaradi spremenjene normativne ureditve, ne bo mogel ponovno zgraditi dimenzijsko enakih objektov.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00032868
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 23, 23/1, 23/1-10, 27, 27/1, 27/1-2, 27/3, 27/9, 30, 30/2, 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/1, 75, 75/1, 76. ZPP člen 8, 357.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za mednarodno zaščito - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - prosilec iz Irana - zaslišanje prosilca - verodostojnost prosilca - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrnitev pritožbe
Priznanje mednarodne zaščite ne more temeljiti le na tako ustvarjenih okoliščinah, povzročenih z dejavnostmi prosilca od odhoda iz izvorne države, saj bi to pomenilo zlorabo sistema mednarodne zaščite oziroma uporabo v nasprotju z njegovim namenom, da zavaruje prosilce, ki za to izkažejo pristno (dejansko) in ne zgolj navidezno potrebo.
Kršitev 8. člena ZPP je podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili).
Narava stvari v obravnavanem primeru bi dopuščala odločanje sodišča o pravici sami, vendar pa tožnik tega v tožbi ni predlagal; glede na to, da se tožbeni predlog glasi samo na odpravo izpodbijane odločbe, bi z odločanjem v sporu polne jurisdikcije sodišče prve stopnje nedopustno preseglo tožbeni zahtevek.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - škoda zaradi odklopa elektrike - stečaj - ureditvena začasna odredba - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - težko popravljiva škoda ni izkazana - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Stečaj je lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1, vendar je treba vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta. Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je tako ob ustrezni trditveni podlagi potrebno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja. Za presojo možnosti stečaja zaradi izvršitve izpodbijane odločbe je torej treba upoštevati trenutno pritožničino premoženjsko stanje in vpliv zatrjevane izgube dejavnosti na njen pravni in ekonomski položaj. Pritožnica zgolj s splošnimi navedbami o grožnji stečaja okoliščin, ki bi lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja, ni ustrezno in dovolj konkretno zatrjevala ter v zvezi s tem niti ni predložila nobenih dokazov, zato možnosti uvedbe stečaja zaradi naloženega inšpekcijskega ukrepa ni izkazala.