CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00039067
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 21.
predlog za dopustitev revizije - odločba gradbenega inšpektorja - vpogled v drug spis - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka v upravnem sporu, če Upravno sodišče ugotavlja dejansko stanje z vpogledom v drug spis in sodbo, čeprav ne razpiše glavne obravnave, tožnik pa nima možnosti, da bi se o tem izjavil.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1, 2/2. ZJF člen 80.
stvarno premoženje države - prodaja državnega premoženja - nakazilo kupnine - akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ni upravna zadeva - acta iure gestionis - zavrnitev pritožbe
Sklep, s katerim je toženka pritožnici naložila nakazilo prejete kupnine za prodano nepremičnine, ni upravni akt iz 2. členu ZUS-1, saj ne izpolnjuje materialnega pogoja za opredelitev takega akta. V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tisti akti, ki vsebujejo meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava. Upravni akti po ZUS-1 torej niso akti, ki ne vsebujejo vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
Pritožnici ni bila naložena javnopravna obveznost, ki bi bila iztožljiva na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato naložena obveznost vzpostavlja zgolj obligacijsko razmerje. Zahteva toženke pritožnici o nakazilu prejete kupnine za prodano nepremičnino ne predstavlja odločanja v upravni zadevi v smislu 2. člena ZUP. Gre namreč za postopek v zvezi z upravljanjem javnega premoženja, ki pa ne pomeni oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - enako varstvo pravic - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja neizvedba glavne obravnave in posledično zavrnitev predloga za izvedbo dokaza z zaslišanjem prič nedopusten poseg v pravico tožeče stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040296
URS člen 2, 154, 155, 155/1. ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6, 122, 134. ZIN člen 2, 2/1.
dopuščena revizija - postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivne uporabe zakona - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Inšpektor za ceste bi revidentki lahko naložil odstranitev njenih tabel za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 97. člena v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje. A kot pojasnjeno, v zakonu takih določb ni.
Za presojo zakonitosti postavitve revidentkinih oglasnih tabel v varovalnem pasu občinske ceste je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne kasnejšega ZCes-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039481
URS člen 22. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - davek od dohodka iz dejavnosti - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega sojenja - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo predlog za zaslišanje tožnika, torej z zavrnitvijo dokaznega predloga, kršilo tožnikovo pravico do poštenega sojenja, ki je vsebovana v 22. členu Ustave Republike Slovenije (enako varstvo pravic).
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - izdaja potrdila o plačanih davkih - javna listina - dokazna moč javne listine - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko organ, ki je izdal javno listino (tožena stranka), v postopku pred upravnim sodiščem izpodbija vsebino lastne listine (potrdila), čeprav je pred tem sam organ ni spremenil, odpravil, popravil ali nadomestil z novo listino.
Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 6. URS člen 14, 14/2, 74, 74/1, 147. ZTro člen 53, 54, 54a, 54b, 54b/1, 54b/2, 54b/6, 54c, 54č, 54č/1, 54č/2, 54č/2-1, 54č/6. Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen (2009) člen 2, 6.
dopuščena revizija - trošarina - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - trošarina za energente za pogon gozdarske mehanizacije - odvisna in obvladujoča družba - hčerinska družba - upravičenec do vračila trošarine - svobodna gospodarska pobuda - ustavno načelo enakosti pred zakonom - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Relevantne določbe 19. do 23. odstavka 54. člena ZTro oziroma 54č. člena ZTro in 9. odstavka 54. člena ZTro oziroma 54b. člena ZTro je treba razlagati tako, da pojem kupca, ki je upravičen zahtevati (delno) vračilo trošarine, vključuje tudi obvladujočo družbo, ki je kupila energent, čeprav so bila vozila v njeni lasti, za delovanje katerih je bil porabljen energent, prepuščena v uporabo njenim hčerinskim družbam.
predlog za dopustitev revizije - davek od dohodka iz dejavnosti - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Predlog sicer opozarja, da v skladu s sodno prakso ni zadostna obrazložitev dokaznega sklepa, da se dokazni predlog z zaslišanjem priče zavrne kot nesubstanciran, vendar je odstop od sodne prakse zatrjevan pavšalno, brez konkretizacije z opisom in navedbo opravilnih številk zadev, v katerih je bilo sprejeto stališče iz predloga.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 71, 71/2.
predlog za dopustitev revizije - davek od dohodka iz dejavnosti in davek na dodano vrednost - nepriznanje odbitka ddv - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi Upravno sodišče moralo izvesti glavno obravnavo.
ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/10, 367b, 367b/2, 377. ZS člen 83, 83/4.
predlog za dopustitev revizije - vložitev predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota pooblaščenca - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od kvalificiranega pooblaščenca zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Ker predlagateljeva pooblaščenka (odvetniška družba) v obravnavani zadevi tako ni ravnala, vložitve predloga pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati njeni očitni pomoti.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo kot prepozen.
ZPP člen 2, 325, 325/2, 326, 326/3. ZUS-1 člen 7, 30, 30/2, 38, 38/3.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - odločitev o stroških postopka - stroški upravnega postopka - priglasitev stroškov - vpogled v upravni spis - zavrnitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Vrhovno sodišče je s sodbo odločilo v okviru tožbenega predloga in priglašenih stroškov, saj so bili tožeči stranki priznani stroški, kot so bili zahtevani v tožbi in reviziji ter izhajajo iz v upravnem sporu predloženih stroškovnikov. Odločitev sodišča o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke pa sama po sebi ne pomeni, da mora sodišče brez njene zahteve odločiti tudi o stroških upravnega postopka, ki je pred tem tekel glede obstoja te pravice oziroma obveznosti. Po navedenem je torej sklicevanje tožeče stranke na vloge v upravnem postopku, iz katerih naj bi bili razvidni podatki, potrebni za odločitev o stroških upravnega postopka, neupoštevno.
Upravni spis in s tem morebitne vloge s priglašenimi stroški, ki so jih stranke vložile v upravnem postopku, namreč niso del sodnega spisa in to tudi ne postanejo zgolj zato, ker je upravni organ sodišču na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 dolžan predložiti upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Gre za procesno gradivo, ki ga je pripravila ena od strank upravnega spora, sodišče pa se brez navedb in dokaznih predlogov strank v postopku ni dolžno seznaniti z njegovo vsebino.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - lastnoročen podpis - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev - zavrnitev pritožbe
V skladu z jasno določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na to dejstvo je stranka opozorjena v pravnem pouku o pritožbi, v katerem je opozorjena na obvezne sestavine pritožbe (tudi na podpis pritožnika) in tudi na to, da bo pritožba zavržena, če bo vložena brez teh obveznih sestavin. Zato se pritožbe, ki ni v skladu s temi zahtevami (na nepoznavanje katerih se stranka ne more sklicevati), ne vrača v dopolnitev, saj je dovolj, da je bila stranka enkrat opozorjena na obvezne sestavine. Če tega ni upoštevala in je kljub izrecnemu pravnemu pouku vložila pritožbo brez nujnih sestavin, mora nositi posledice (zavrženje pritožbe) ter jih pripisati svoji neskrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039125
URS člen 25, 125. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
postulacijska sposobnost - postulacijska sposobnost za pritožbo - laična pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Sodniki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo pritožnik vloži sam in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 7, 43, 150, 260, 260-9.
status kmeta - priznanje statusa kmeta - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - procesne predpostavke za tožbo - status stranke v upravnem sporu - tožnik v upravnem sporu - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke oziroma stranskega udeleženca - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - razlog za obnovo postopka - zavrnitev pritožbe
Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 še dodatno pojasnilo, da za vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. V omenjeni zadevi zato pritožniku ni bilo mogoče priznati položaja tožnika v upravnem sporu na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, da ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku.
Sredstvo zoper ravnanje upravnega organa, ki osebe ni povabil v postopek, čeprav bi ta morala v njem sodelovati, je predlog za obnovo postopka.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00038457
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 17, 17/2, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 50, 50/2, 223, 223/1, 223/3. ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6.
popravljanje pomot v odločbi - poprava naziva - tožba zoper sklep o popravi pomote - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - statusno preoblikovanje - oddelitev - univerzalno pravno nasledstvo družbe - sprememba stranke v postopku - poseg v pravni položaj - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - pravica do sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - začetek teka roka - pravica do udeležbe v postopku - kršitev pravil postopka - ugoditev pritožbi
S spremembo določitve stranke, na katero se nanaša zavrnilni sklep, je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Zato ima pritožnik prav, da je s popravnim sklepom (v povezavi z zavrnilnim sklepom) na novo odločila (tudi) o njegovem pravnem položaju in mu je zaradi tega treba zagotoviti tudi sodno varstvo.
S tem, ko je tožena stranka izdala zavrnilni sklep, ki se je v celoti glasil na drugo pravno osebo (in ne na pritožnika), je torej pritožniku vzela pravico do udeležbe v končanem upravnem postopku. Zato je treba pritožniku za uveljavljanje takšne kršitve zagotoviti sodno varstvo, ki pa ne more biti učinkovito, če bi rok za vložitev tožbe začel teči (in bi se iztekel) še preden bi se pritožnik lahko seznanil z vsebino zavrnilnega sklepa. Šele tedaj bi se namreč lahko sploh seznanil z navedeno kršitvijo pravice do udeležbe in bi jo lahko uveljavljal v upravnem sporu. Glede na navedeno je tudi mogoče šteti, da je bilo z izdajo takega zavrnilnega sklepa, v postopku izdaje katerega pritožnika v nasprotju z zakonom tožena stranka ni vključila kot stranko postopka, odločeno (tudi) o njegovi pravici do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00038426
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZOdvT člen 17, 17/5. URS člen 14, 22.
predlog za dopustitev revizije - nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč - znižana nagrada - priznanje stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči odvetniku - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - vprašanje ni natančno in konkretno opredeljeno - zavrženje predloga
Pri primerjavi medsebojnih položajev odvetnikov in ostalih udeležencev sodnega postopka je treba upoštevati tudi dejstvo, da so pravne podlage za njihovo plačilo različne, zaradi česar bi trditev, da so odvetniki z ostalimi poklici v bistveno enakem položaju glede upravičenosti do višine določenega plačila, morala temeljiti tudi na zatrjevanju in utemeljevanju, da navedene pravne podlage urejajo plačila na enakih načelih določanja višine plačil za storitve. Vrhovno sodišče je (v sodbi X Ips 27/2018) še navedlo, da bi zato za presojo, da se odvetnikovo plačilo neustavno razlikuje od neznižanega plačila ostalim udeležencem sodnega postopka, moral revident utemeljevati in izkazati, da tako znižanje odvetnikovega plačila poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca in tolmača na podlagi navedenih pravilnikov.
Tožnik šele v predlogu za dopustitev revizije prvič zatrjuje okoliščine, na katere je opozorilo Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 27/2018, in s katerimi poleg teh, ki jih je navedel v tožbi, utemeljuje nedopustno neenako urejanje odvetnikovega plačila za opravljeno storitev. S temi navedbami pa ne more nadomestiti obrazložitve, zakaj je bilo v predlogu postavljeno pravno vprašanje pred Upravnim sodiščem rešeno napačno.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00038404
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2, 89. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v tem primeru tožnikovo ravnanje kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00041666
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 5, 9, 9/4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije (Zakon o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije, Federacija Bosne in Hercegovine, 1997) člen 7, 10, 11, 12.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - napačna uporaba materialnega prava - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja revidenta tožnik ni imel terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, RS skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00038402
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKZ člen 22, 23, 23/4.
predlog za dopustitev revizije - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - zloraba pravice - namen zakona - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v okviru določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pristojen za odločanje tudi o tem, ali se s prodajo dosega namen ZKZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00038374
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSRR-2 člen 27.
predlog za dopustitev revizije - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - dopuščena revizija - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR- 2, izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti.