ZDavP-2 člen 2, 2/3, 97, 97/5. ZPP člen 367b, 67b/6, 374, 374/2, 377. ZUP člen 281.
predlog za dopustitev revizije - vračilo presežka ddv - položaj stranke v postopku - pravni interes za revizijo - neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker odločba, s katero naj bi bilo poseženo v predlagateljeve pravice oziroma pravne koristi, ne obstaja več, z učinkom za nazaj pa so bile odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz nje nastale, si predlagatelj tudi v primeru uspeha z revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in zadevo vrnilo davčnemu organu v nov postopek, bi ta moral predlagateljevo pritožbo zavreči. Morebitna drugačna pravna stališča Vrhovnega sodišča glede pogojev za priznanje položaja stranke v postopku pa ne morejo pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo glede na svoje navedbe v predlogu želel doseči predlagatelj v tem revizijskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042586
URS člen 22, 33, 74. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 59, 59/1.
predlog za dopustitev revizije - odmera občinske takse - načelo sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - pravica do svobodne gospodarske pobude - glavna obravnava v upravnem sporu - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1) Ali je Upravno sodišče v nasprotju z načelom sorazmernosti odločilo, da je bila tožeči stranki taksa za uporabo taksnih predmetov na podlagi Odloka odmerjena pravilno?
2) Ali je Upravno sodišče s tem, ko je kljub izrecnemu predlogu tožeče stranke opustilo izvedbo glavne obravnave in zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, poseglo v pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042577
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6b, 6b/1. ZUS-1 člen 24, 28, 34, 34/2. URS člen 23.
plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe - zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Navedbe o pritožnikovem zdravstvenem stanju v pritožbi in njegovem vplivu na zamudo pri plačilu dolgovane sodne takse je mogoče razumeti po vsebini tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čeprav ta v vlogi, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo v obravnavo kot pritožbo, ni izrecno predlagana, je ni mogoče izključiti niti na podlagi pritožnikovega predloga odločitve, saj predlaga, naj se postopek ne ustavi, ker je bila sodna taksa plačana pravočasno.
Pritožnik s sklicevanjem na zdravstveno stanje ne more uspeti s pritožbo, lahko pa vpliva na ustavljeni postopek ugoditev predlagani vrnitvi v prejšnje stanje. Ali je tak predlog, ki je bil dan v isti vlogi kot pritožba, pravočasen in utemeljen, mora v nadaljevanju presoditi sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00042579
ZUP člen 42, 43, 129, 129/1, 129/1-2. ZDavP-2 člen 97. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - vračilo presežka ddv - aktivna legitimacija - priznanje lastnosti stranke v postopku - rubež in prenos terjatve - vezanost na pravnomočno sodno odločbo - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri presoji, ali obstaja predlagateljeva legitimacija za ta postopek, kršilo določbe postopka in ustave glede vezanosti na pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bil izvršen rubež in prenos terjatve tretje osebe za vračilo davka v izterjavo predlagateljic.
Določba 8. točke 95. člena ZDoh-2 se lahko nanaša le na primere zmanjšanja osnovnega kapitala, ne da bi davčni zavezanec zaradi tega izgubil tudi imetništva teh delnic.
Določbe ZDoh-2 omogočajo zapolnitev pravne praznine z ustavnoskladno razlago, saj je položaj davčnih zavezancev zaradi razveljavitve delnic glede možnosti uveljavljanja davčno priznane izgube primerljiv s položajem zavezancev, ki so svoj kapital odsvojili na način, ki ga kot davčno upoštevnega opredeljuje 94. člen ZDoh-2. Enakost položajev glede efektivnega povečanja dohodka namreč terja enako obravnavo tako imetnikov, ki so delnice odsvojili kot tistih, ki so jih izgubili zaradi razveljavitve kot posledice insolvenčnega postopka. Hkrati pa ta položaj ni primerljiv s položajem imetnikov deležev družb, katerih osnovni kapital se je znižal nad 0, ki je davčno neupošteven po 8. točki 95. člena. Za enako obravnavo (tj. za upoštevanje 8. točke 95. člena ZDoh-2), neenakih položajev lastnikov kapitala insolventnih družb, pa v obravnavanem primeru ni razumnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042595
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 22, 82, 82/1. ZPP člen 166, 365, 365-1.
stroški upravnega spora - pritožba zoper sklep o stroških postopka - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Vrhovno sodišče lahko poseže v odločitev o stroških kot stranski terjatvi le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari. Ker je pritožnica vložila pritožbo le zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, obravnavana pritožba ne more biti predmet samostojne presoje in odločitve Vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00042028
ZODPol člen 21, 21/1, 49. ZJU člen 83, 83/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - Nacionalni preiskovalni urad (NPU) - razrešitev direktorja - postopek razrešitve - pogoji za razrešitev - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v postopku razrešitve direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada glede na napotilno določbo 49. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji dopustna uporaba petega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih.
predlog za dopustitev revizije - družinska in vdovska pokojnina - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, ki ne vsebuje kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče določeno vprašanje rešilo nezakonito, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042004
URS člen 14, 22, 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - obstoj pravde - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pogoj javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča, pri čemer tudi ni pomembno, ali je prijavitelj tožena ali tožeča stranka, v nasprotju s pravicami do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00042006
ZPP člen 78, 80, 343, 343/4. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postulacijska sposobnost za pritožbo - pooblastilo za zastopanje družbe - zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih - zakoniti zastopnik pravne osebe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V skladu z 80. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, da stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. Vrhovno sodišče je tako po vpogledu v podatke AJPES ugotovilo, da obravnavane pritožbe ni vložil pritožnikov zakoniti zastopnik.
Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042952
URS člen 2, 5, 14, 22, 25, 33. ZNISESČP člen 11, 11/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pravočasnost zahteve - zamuda prekluzivnega roka - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije prvi odstavek 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) uporabilo ustavnoskladno v zvezi z vprašanjem pravočasnosti tožničine zahteve za verifikacijo stare devizne vloge.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZEKom-1 člen 57, 57/2, 57/2-5.
dodelitev radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence - območje pokrivanja - izdaja začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - vročitev odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe - načelo kontradiktornosti - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
S tem, ko prvostopenjsko sodišče tožniku pošlje v vednost odgovor toženke skupaj s sklepom, je zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Celo če bi pritožnik izkazal zatrjevano materialno škodo, pa v pritožbi ne nasprotuje stališču izpodbijanega sklepa, da je taka škoda po ustaljeni sodni praksi popravljiva.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00044265
URS člen 67, 67/1, 71, 71/2. ZKZ člen 2, 2/1, 2/2, 17, 19, 19/2, 19/3, 19/3-2, 20, 22, 22/3. SPZ člen 8, 18, 18/1. OZ-UPB1 člen 25, 25/1, 25/2, 35. ZEN člen 16, 47.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - izjava o sprejemu ponudbe - parcelacija zemljišč - nova stvar - identifikacijska oznaka nepremičnine - namenska raba zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Iz načelnega mnenja Vrhovnega sodišča VS040825 z dne 6. 4. 2012 izhaja vezanost ponudnika na ponudbo, ki jo je dal za prodajo kmetijskega zemljišča, kar pomeni, da je, ko je enkrat dana in sprejeta po postopku in na način, določen v ZKZ, ne more niti umakniti niti spreminjati. Tako sklenjena pogodba pa veže ne samo prodajalca in kupca pač pa zavezuje tudi pristojno upravno enoto, ki mora odobriti pravni posel oziroma pogodbo po vsebini oziroma po dejanskem in pravnem stanju, kot je bila sklenjena. Zato morebitna naknadna ravnanja pogodbenih strank po že sklenjeni pogodbi na samo odobritev pravnega posla s strani upravne enote, ki ne more in ne sme posegati v samo pogodbeno razmerje in voljo strank, ne morejo imeti vpliva na njeno odločitev o odobritvi pravnega posla, razen če bi pomenila morebitno izigravanje določb oziroma namena določb ZKZ, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči. Odgovor na drugi del prvega vprašanja torej je, da parcelacija, izvedena po sprejemu ponudbe, ne vpliva na samo odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ.
Za upravno presojo po ZKZ ni in ne more biti bistveno, ali in kako je zemljišče prikazano in označeno v nepremičninskih evidencah, torej ali je odmerjeno v eno ali več zemljiških parcel ter kdaj do tega pride. Po naravi stvari je bistveno le-to, na katero zemljišče se poslovni izjavi ponudnika in sprejemnika ponudbe nanašata v trenutku, ko sta dani. Uporaba enotnih identifikacijskih oznak iz nepremičninskih evidenc ima pri tem funkcijo zgolj njegove enoznačne ter nedvoumne označbe v določenem časovnem trenutku. Zato revidentu v obravnavanem primeru ne more iti v škodo, da je v vlogi za odobritev pravnega posla zemljišče označil s tistimi identifikacijskimi oznakami, ki so veljale v času podaje te vloge, in ne tistimi, ki so veljale v času sklenitve prodajne pogodbe (ponudbe in sprejema).
V določbah ZKZ, v namenu zakonodajalca, s katerim je predpisal upravni nadzor nad prometom s kmetijskimi zemljišči, in v civilnopravnem pomenu ter posledicah parcelacije ni najti prav nobenega razloga, da bi lahko na odločitev upravnega organa o odobritvi pravnega posla vplivalo dejstvo, da je bilo kmetijsko zemljišče po sprejetju in poteku ponudbe parcelirano in s tem spremenilo svojo identifikacijsko oznako v nepremičninskih evidencah. Tudi v primeru vmesne parcelacije gre še zmeraj za eno in isto zemljišče, čeprav je po novem odmerjeno na več manjših enot (nepremičnin). S tega vidika pa je tudi smiselno in pravilno, da upravni organ v svoji odločbi zemljišče opiše tako, kot je v trenutku izdaje odločbe evidentirano v nepremičninskih evidencah. Le v tem in toliko pa je lahko parcelacija relevantna za odobritev pravnega posla.
V primeru, da je določeno zemljišče opredeljeno v prostorskih aktih kot kmetijsko v skladu z določbo drugega odstavka 2. člena ZKZ, je treba, če je tako zemljišče predmet pogodbe oziroma pravnega posla, odobritev katerega se predlaga, šteti, da gre za kmetijsko zemljišče, za katero je potrebna odobritev upravnega organa, in to ne glede na njegovo dejansko rabo ali morebitno pozidanost, ali pa predhodno pridobiti odločbo upravne enote iz tretjega odstavka 22. člena ZKZ, da odobritev ni potrebna.
URS člen 14, 33, 74, 147, 156. ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2.
postopek za oceno ustavnosti - davek od dohodka iz kapitala - izogibanje plačilu davka - davčna zloraba - davčne obveznosti - delno poplačilo - načelo davčne pravičnosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - protiustavna pravna praznina
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041427
URS člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 108/4, 226, 336. ZOdv člen 1, 2a, 30, 30/2, 31, 31/2, 34a.
zavrženje vloge - pritožba tujega odvetnika - postulacijska sposobnost za pritožbo - listina v tujem jeziku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Tako kot velja za domače odvetnike, da pridobijo pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov, velja tudi za tuje odvetnike, da pridobijo pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji z vpisom v imenik tujih odvetnikov.
ZOdv posebej določa pogoje za odvetnike iz drugih držav, ki so članice Evropske unije, ter posebej za odvetnike iz drugih držav, ki niso članice Evropske unije. Pri slednjih zahteva tudi izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Za tuje odvetnike, ki imajo pravico opravljati odvetniški poklic v državah, ki niso članice Evropske unije, so tako določeni enaki pogoji kot za odvetnike v novem 34. a členu, z dodatnim pogojem dejanske vzajemnosti.
Tožnik ni izkazal obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, zato Vrhovno sodišče ni moglo zaključiti, da je pritožbo vložil tožnik kot odvetnik.
ZSS člen 8, 8/1, 11, 11/1, 18, 28. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1, 36/5. ZUS-1 člen 59, 59/1. Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (2017) člen 10, 10/2.
imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - možnost preizkusa odločitve - zakonitost postopka izbire - obseg obrazložitve - merila za izbiro - ocena sodniške službe - zavrnitev tožbe
Utemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto. Tudi sicer tožnica ne uspe prikazati, kateri elementi iz ocene sodniške službe izbrane kandidatke govorijo proti njeni izbiri, kar bi morda lahko utemeljevalo arbitrarnost odločanja tožene stranke.
Sodni svet je stranko z interesom kot kandidatko izbral na podlagi objektiviziranih zakonskih kriterijev in tudi na podlagi kriterijev iz Meril. Svojo odločitev je tudi primerno obrazložil. To zadošča za zavrnitev tožničinega očitka. Poseganje Vrhovnega sodišča v tako obrazloženo odločbo, kot je izpodbijana, bi predstavljalo poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri odločanju, zato na ostale tožbene navedbe ni treba odgovarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041429
URS člen 22. ZUS-1 člen 51, 51/1, 59, 59/1, 59/2, 59/2-1, 59/2-3, 59/3, 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4, 64/5, 73, 73/1, 75, 75/4. ZPP člen 214, 214/2, 279a.
prošnja za mednarodno zaščito - priznanje statusa begunca - neprerekana dejstva - priznanje neprerekanih dejstev - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - ugoditev pritožbi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Na dolžnost sodišča razpisati glavno obravnavo nima vpliva procesna situacija, nastala po vložitvi tožbe s strankinim priznanjem dejstva, ki je bilo v tožbi opredeljeno kot zmotno ali sploh ne ugotovljeno. ZUS-1 namreč take (nadaljnje) izjeme od odločanja na glavni obravnavi ne določa. Še več, izrecno je zanikana z določbo 60. člena ZUS-1, saj odločanje na seji izključuje poseganje v dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijani odločbi, zaradi česar neizvedba glavne obravnave pomeni, da je prvostopenjsko sodišče v celoti vezano na predhodno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku.
Kaj drugega ne izhaja niti iz 214. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala (z izjemo, določeno v nadaljevanju stavka). Ta določba pomeni samo, da za priznano dejstvo ni treba izvesti dokazov, ki bi to dejstvo potrdili ali ovrgli, ne odpravlja pa dolžnosti sojenja na glavni obravnavi. Zato mora sodišče to, naknadno nastalo okoliščino nespornosti dejstva, s katerim dopolni ali spremeni dejansko podlago odločanja, ugotoviti na glavni obravnavi, ne pa na seji. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da v obravnavani zadevi ni soočeno s primerom odločanja brez glavne obravnave s soglasjem strank, ki se v skladu z 279. a členom ZPP lahko pisno odpovesta obravnavi (v tem primeru odločanje temelji le na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov).
Ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče zgolj ponovilo okoliščine, ki jih je ugotovila pritožnica že v odločbi, in da je na istih, predhodno že ugotovljenih okoliščinah napravilo le drugačno subsumpcijo dejstev pod pravni pojem učinkovite zaščite (pred preganjanjem nedržavnih subjektov), bi te okoliščine lahko ugotovilo le po izvedbi dokazov (poročil o stanju v izvorni državi) na glavni obravnavi. V tem primeru bi pritožnica lahko izpostavila to, kar sedaj uveljavlja v pritožbi, in sicer da se sodišče sklicuje na poročila, ki niso najbolj zanesljiva oziroma objektivna in tudi izvor podatkov ni popolnoma jasen (npr. članek BBC), ter da je tožnica takoj po tretjem napadu zapustila državo in da tudi od vložitve zasebne tožbe glede prvega napada ni minilo toliko časa, da bi lahko trdila, da do pregona ni prišlo.
KMETIJSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041428
URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 4, 5, 5/1, 25, 28, 30, 33, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2. ZKZ člen 24, 24/5. ZUP člen 274, 274/2, 275, 275/1, 276, 276/1, 277, 277/2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen - dovoljenost upravnega spora - preizkus procesnih predpostavk za tožbo - zavrženje tožbe - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - konec postopka odločanja - odločba upravnega organa ni dokončna - zavrnitev pritožbe
Z odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, je bila razveljavljena odločba organa prve stopnje, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bi moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku pritožnice za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmetijske organizacije odločiti ponovno. Zoper novi akt bi imela pritožnica pravico do pritožbe v upravnem postopku in ko bi bilo odločeno o pritožbi, če bi bili izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bi bilo pritožnici torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločbo o statusu kmetijske organizacije. Zahtevek glede statusa kmetijske organizacije bi namreč s tem ostal nerešen in bi prvostopni organ moral o njem ponovno odločiti ter izdati novo odločbo. Na odločitev pa ne vpliva dejstvo, da je v obravnavani zadevi pritožnica kasneje med postopkom vlogo za priznanje statusa kmetijske organizacije umaknila in se s tem odpovedala izdaji odločbe ter uporabi nadaljnjih pravnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041431
URS člen 22. ZUS-1 člen 22, 22/2, 52, 59, 59/2, 59/2-2. ZMZ-1 člen 28. ZPP člen 91, 91/2, 287, 287/2, 287/4.
dopuščena revizija - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - resna škoda v smislu 28. člena ZMZ - zdravstveno stanje - sporno dejansko stanje - nedovoljene tožbene novote - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločitev brez glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - enako varstvo pravic - ugoditev reviziji
Odločanje brez glavne obravnave v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, ugotovljenemu v upravnem postopku, čeprav le z nedovoljenimi novimi navedbami in novimi dokazi ali z novimi navedbami in dokazi, ki se nanašajo na nebistvena dejstva za odločitev, krši strankino pravico do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. Na njej mora biti namreč odločeno o celotnem dokaznem gradivu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00042099
Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji člen 6a. ZEKom-1 člen 224. ZUS-1 člen 37, 37/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - gostovanje v tujini - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - odprava kršitev - določnost izreka odločbe - določnost in izvršljivost izreka - ničnost upravnega akta - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je izrek, ki nalaga zavezancu sprejetje tehničnih in organizacijskih ukrepov v zvezi z zagotavljanjem pravilnega obračunavanja klicev v mobilnem komunikacijskem omrežju v smislu 6. a člena Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, nedoločen in neizvršljiv, odločba pa zato nična.