PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046907
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 41, 47, 52, 52/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1, 36/3, 45, 45/4, 45/5. ZSS člen 81, 81/2, 81/2-2, 81/2-14, 81/2-15. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9, 83a, 83a/4, 113a, 113a/1, 113a/2. ZUS-1 člen 17, 17/5, 27, 27/1, 27/1-2, 27/3, 28, 28/1, 59, 59/3, 59/3-2. ZUP člen 9, 9/1, 35, 37, 214, 237, 237/2.
Sodni svet - sodnik - sodniška služba - suspenz funkcije - disciplinski postopek - ločenost postopkov - hujša disciplinska kršitev - groba kršitev sodniške dolžnosti - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - javno zaupanje - osebna integriteta - svoboda izražanja - neodvisnost sodnikov - upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - nujne zadeve - odklonitveni razlog za izločitev - pravica do izjave v postopku - zavrnitev tožbe
Vrhovno sodišče je v času veljavnosti Odredbe zadeve, ki se vodijo na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZSSve, obravnavalo kot nujne, čeprav tak status teh zadev ne izhaja iz izrecne zakonske ureditve. V Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča te zadeve niso bile navedene kot zadeve, ki se ne glede na tretji odstavek 83. člena ZS ne štejejo za nujne. Vendar pa je treba ne glede na prakso Vrhovnega sodišča v zadevah, na katere se upravičeno sklicuje toženka v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi in na glavni obravnavi, in ne glede na to, da gre pri suspenzu že po naravi zadeve za nujen ukrep, glede na izredne razmere in posebne ukrepe zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije v spornem obdobju ter glede na dejstvo, da tudi sicer zakon sporov o odločbah Sodnega sveta izrecno ne opredeljuje kot nujnih (in se kot take obravnavajo le na podlagi ustaljene sodne prakse), v obravnavani zadevi zaradi zaščite ustavne pravice do pravnega sredstva izjemoma šteti tožbo za pravočasno.
Očitki, ki so bili podlaga za uvedbo disciplinskega postopka in posledično za suspenz tožnika, niso bili podani zato, ker bi tožnik (le) javno razkril domnevne nepravilnosti in pritiske nanj, pač pa predvsem zaradi načina, na katerega je to storil. Tudi Vrhovno sodišče tako kot Sodni svet tako ni moglo spregledati, da se tožniku očita več brezkompromisnih in neposrednih verbalnih napadov na posamezne poimensko navedene sodnike in tožilce ter pomembne institucije v sodnem sistemu ter druge osebe izven pravosodja, kršenje ugleda sodniškega poklica in odklonitev sodniške dolžnosti (ki ni v zvezi niti z zatrjevanimi nepravilnostmi niti s pritiski na sodnika).
Zaupanje javnosti v sodstvo ne temelji le na strokovni, temveč tudi na moralni integriteti sodnika. Od njega se pričakujejo visoki standardi obnašanja, med katere nedvomno sodi zadržanost, dostojnost in spoštljivost pri izražanju in do drugih sodnikov in državnih organov ter drugih oseb. Namen zadržanosti sodnika v situacijah, ko bi lahko zaradi njegovega izražanja bila vprašljiva avtoriteta in integriteta sodstva, dostojnost in spoštljivost pri izražanju do drugih sodnikov in državnih organov ter drugih oseb, je varstvo javnega interesa – zaupanja javnosti v sodstvo, varstvo njegove neodvisnosti in nepristranskosti, integritete, ugleda ter časti sodnikov in sodstva.
DAVKI - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046557
URS člen 2, 23, 74. ZFPPIPP člen 131, 231, 231/1, 231/1-3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
davčna obveznost - izvršba davčne obveznosti - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - začetek stečajnega postopka - ugoditev pritožbi
Stečaj je lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1. Tožnik mora za izdajo take začasne odredbe vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je grozeči stečaj neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.
Davčna odločba ugotovi obstoj davčnega dolga s strani pristojnega davčnega organa, kar ima samo po sebi tudi konstitutivni učinek, saj je s tem šele oblastveno ugotovljena davčna obveznost zavezanca za davek in mu naložena v plačilo. Ko torej v okviru in na podlagi svojih pristojnosti davčni organ v davčnem postopku odloči o davčni obveznosti zavezanca z davčno odločbo, je (šele) z njo zavezancu naložena izpolnitev davčne obveznosti, ki jo je dolžan izpolniti v predpisanem roku. Z zadržanjem izvršitve davčne odločbe z začasno odredbo, ki jo izda sodišče skladno z ZUS-1, pa davčni zavezanec te obveznosti ni dolžan izpolniti do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Učinek začasnega zadržanja izvršitve davčne odločbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 torej ni le v tem, da davčni organ ne more za izterjavo s tako odločbo naložene obveznosti uporabiti prisilnih sredstev v postopku izvršbe skladno z ZDavP-2, temveč tudi v tem, da navedena davčna obveznost ni zapadla v plačilo. To pa bi lahko vplivalo tudi na presojo stečajnega sodišča, ali so podane procesne predpostavke za začetek stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00048014
URS člen 22, 23, 125, 156. ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUstS člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odlog davčne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - skladnost zakona z ustavo - zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se odlog davčne izvršbe že po izrecnem besedilu drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 nanaša le na obdobje do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo, torej na obdobje do dokončnosti te odločbe, možnost sodnega varstva zoper odmerno odločbo očitno ne pomeni učinkovitega sodnega varstva. Tožbo v upravnem sporu je namreč mogoče vložiti šele zoper dokončno odločbo, do tedaj pa se obdobje, za katerega želi pritožnik doseči odlog izvršbe, že izteče, tako da pritožnik za izpodbijanje odločitve o odlogu izvršbe niti nima več pravnega interesa. Povedano drugače: zatrjevana neustavnost mora voditi do presoje zakonske določbe z vidika njene skladnosti z Ustavo, saj bi v primeru utemeljenosti tega ustavnopravnega ugovora to lahko vplivalo na položaj pritožnika v tem upravnem sporu oziroma na njegovo možnost sodnega varstva. Presoja tožnikovih ustavnopravnih ugovorov tako v obravnavanem primeru ne more biti vezana na vsebinsko presojo tožbe oziroma na pravno naravo izpodbijanega sklepa, saj je prav ustavna skladnost te pravne narave bistvo teh ugovorov.
Smisel zahteve po (materialnem) izčrpanju pravnih sredstev (51. člen Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS) je zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne neustavnosti zakonov, ki jih morajo uporabiti, še preden sprejmejo odločitev v zadevi (156. člen Ustave). Glede na navedeno presoja ustavnosti zakonske ureditve (zgolj) v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu, ne da bi se pred tem o podanih ustavnopravnih argumentih ustrezno opredelilo sodišče prve stopnje, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046904
URS člen 22. ZPP člen 285, 287, 287/4. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2, 59/2-2.
trošarine - trošarinski nadzor - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Odločanje brez glavne obravnave v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, ugotovljenemu v upravnem postopku, čeprav le z morebiti nedovoljenimi novimi navedbami in novimi dokazi, krši strankino pravico do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. Na njej mora biti namreč odločeno o celotnem dokaznem gradivu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00047069
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 287, 287/4.
davek od dohodka iz dejavnosti in davek na dodano vrednost - nepriznanje odbitka ddv - nepriznanje odhodkov - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je bilo dejansko stanje, na katerem temelji odločitev davčnega organa o dodatni odmeri davka, sporno, tožnik pa je v tožbi predlagal izvedbo dokazov v svojo korist, sojenje brez glavne obravnave, razen v primerih iz prve ali tretje alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ni dopustno. Tudi presoja, da pogoji za izvedbo predlaganih dokazov niso izpolnjeni, po stališču Vrhovnega sodišča ne more biti razlog, zaradi katerega bi sodišče v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, lahko odreklo izvedbo glavne obravnave.
URS člen 22, 23, 33, 67, 67/1, 74, 74/2. ZOUTPI člen 30, 30/1, 38, 38/1, 38/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje izdelkov - odložitvena začasna odredba - pravica do svobodne gospodarske pobude - neizkazana težko popravljiva škoda - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ni uspel izkazati nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Pritožnik namreč zgolj pavšalno navaja, da izvrševanje toženkine odločbe očitno posega v njegove človekove pravice, pri čemer ne pojasni, zakaj naj bi bilo glede na okoliščine tega primera to očitno in bi zato že samo po sebi pomenilo škodljivo posledico.
Kot pritožnik sam navaja, je odgovor na vprašanje, ali konkretno omejevanje pomeni že nedopusten poseg v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, odvisno od vsakokratne presoje (drugi stavek drugega odstavka 74. člena Ustave). Enako velja za omejevanje lastninske pravice (prvi odstavek 67. člena Ustave). Vprašanje, ali je bil izpodbijani ukrep sprejet na podlagi zatrjevane neustavne zakonske ureditve oziroma njene neustavne razlage, bo torej predmet meritorne odločitve o tožbi. Zgolj sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča in citiranje njene vsebine, brez obrazložitve, kakšna je povezava odločitve z okoliščinami konkretnega primera, pa ne zadošča za utemeljitev težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
laična pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost za pritožbo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
V obravnavani zadevi je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila pritožnikova pritožba zavržena, ker jo je vložil kot oseba brez opravljenega pravniškega izpita. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je pri upravljavcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pritožnik pa tej ugotovitvi ne oporeka niti v obravnavani pritožbi in ne zatrjuje ter izkazuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Tudi sicer je Vrhovno sodišče pritožnika že v okviru obravnavanja pritožbe v zadevi I Up 178/2016 neuspešno pozvalo na predložitev dokaza o njem, zaradi česar je bila pritožba s sklepom z dne 13. 7. 2016 zavržena. Glede na opisan potek zadeve, ga tudi Vrhovno sodišče ni več pozivalo, da izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00046567
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPIZ-2 člen 16. ZPSV člen 17. ZDavP-2 člen 353, 353a.
predlog za dopustitev revizije - odmera prispevkov za socialno varnost - ugotovitvena odločba - ugotovitev lastnosti zavarovanca - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ugotovitvena odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o obstoju lastnosti tožeče stranke kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja Finančni upravi Republike Slovenije predstavlja podlago za odmero socialnih prispevkov za vsa druga socialna zavarovanja.
SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046264
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 2, 14, 22, 25, 125, 130, 131, 132, 157. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 33, 33/1, 35, 36, 36/1, 36/4, 62a, 62a/3. ZS člen 62a, 62a/2, 62a/3 62b, 62b/5, 62b/6, 62b/8, 62b/9. ZUS-1 člen 59, 59/1. ZUP člen 2, 214.
imenovanje predsednika okrožnega sodišča - Sodni svet - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - izpodbijanje sklepa o neizbiri - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - obseg obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - zakonitost postopka izbire - ugoditev tožbi - pravica do poštenega sojenja
Drži, da imajo člani Sodnega sveta zaradi diskrecijske pravice organa, katerega člani so, zelo široke možnosti pri zastavljanju vprašanj kandidatom; zastavljajo jih lahko tudi izven podatkov, ki izhajajo iz spisovnega gradiva, saj le na tak način lahko pride do izraza ustavna vloga Sodnega sveta v pravosodnem sistemu. Toda povsem brez omejitev pri zastavljanju vprašanj člani Sodnega sveta vendarle niso.
Ne starost kandidata ne število (zaporednih) predsedniških mandatov nista izrecno zapisana kot pogoja za predsedniško kandidaturo, a je del diskrecijske pravice Sodnega sveta tudi razprava o vprašanjih, ki so izven vsebine, ki jo nudi zbrano pisno gradivo, in tudi izven presoje formalnih pogojev za kandidaturo. Če bi ne bilo tako, bi bila vloga Sodnega sveta pri imenovanju predsednikov sodišče izvotljena in zmanjšana na uradnikovanje. Po oceni Vrhovnega sodišča člani Sodnega sveta zato kandidatom lahko zastavljajo tudi vprašanja o smiselnosti/primernosti (večkratne) ponovitve mandata, ne glede na to, da zakonske omejitve ni, in to celo v primerih, povezanih s kandidatovo/kino starostjo; če bi šlo, na primer, za kandidata/ko, za katerega/o je bilo v času odločanja Sodnega sveta jasno, da glede na svojo starost ne bo mogel dokončati mandata zaradi zakonske omejitve prenehanja sodniške službe, na katero je vezana tudi predsedniška funkcija. Toda obravnavani primer ni tak. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnico (katerega vsebina za toženo stranko ni sporna) ni mogoče razbrati, da v okoliščinah obravnavanega primera vprašanji članice Sodnega sveta o "času za menjavo" in "mlajši krvi" nista bili razlog za tožničino neizbiro za mesto predsednice sodišča, Vrhovno sodišče ne more presoditi, da obravnavani izbirni postopek ni bil nepošten.
Ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodišča in diskrecijskega načina odločanja, od (članov) Sodnega sveta terja, da z zadostno obrazložitvijo odločitve ne le kandidata ampak tudi javnost prepričajo o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave v zvezi z 157. členom Ustave.
SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046569
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 2, 14, 22, 125, 130, 131, 132, 132/2, 157. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 29, 33, 33/1, 35, 36, 36/1, 36/4. ZS člen 62a, 62a/3, 62b, 62b/5, 62b/6, 62b/8 62b/9. ZUS-1 člen 40, 40/3, 59, 59/1. ZUP člen 2, 214.
imenovanje predsednika sodišča - Sodni svet - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - izpodbijanje sklepa o neizbiri - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - obseg obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - zakonitost postopka izbire - ugoditev tožbi - pravica do poštenega sojenja
Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnikom (katerega vsebine toženka ne prereka) ni mogoče razbrati, da v obravnavanem primeru nista bili prav okoliščini, povezani s tožnikovo starostjo in dejstvom treh zaporednih mandatov tisti, ki sta bili odločilni razlog za tožnikovo neizbiro za mesto predsednika sodišča, Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ali je bil obravnavani izbirni postopek (ne)pošten.
ZUreP-2 člen 58, 58/3, 58/3-1, 58/6, 58/7, 193, 193/1, 194, 194/1, 194/2, 199, 199/2, 199/2-2. ZUS-1 člen 2, 32. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 70, 164, 175.
občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - začasna odredba - začetek razlastitvenega postopka - zavrnitev pritožbe
Izpodbijane določbe prostorskega izvedbenega akta za tožnika nimajo bistvenih posledic, če bo za njegovo uresničitev šele treba izdati upravni akt, tožnik pa bo v upravnem sporu lahko izpodbijal njegovo zakonitost tako, da bo zatrjeval, da temelji na nezakoniti določbi predpisa. Že po naravi stvari določbe prostorskega izvedbenega akta ne morejo imeti bistvenih posledic za tožnika niti, če lahko v okviru izvrševanja lastninskopravnih upravičenj brez posebnih pravnih postopkov prepreči njihovo uresničitev.
Zaradi procesne odvisnosti začasne odredbe od tožbe je torej v skladu z navedeno razlago mogoče zadržati izvajanje le tistih določb prepisa, ki imajo za tožnika bistvene posledice. Zato in upoštevaje, da so pritožniki utemeljevali predlagano začasno odredbo z nevarnostjo razlastitvenega postopka, je za odločitev o predlogu pomembno, ali sta sporni določbi 164. in 175. člena OPN sploh lahko podlaga za morebitno razlastitev pritožnikov za namen gradnje kolesarske steze, in če da, ali lahko pritožniki v razlastitvenem postopku uveljavljajo njuno nezakonitost.
Za izvedbo kolesarske steze bo morala toženka pripraviti in sprejeti OPPN. Šele če bo kolesarsko stezo dejansko umestila na zemljišča pritožnikov, bo morala pred začetkom del izvesti razlastitveni postopek.
Tudi sicer je pritožbena navedba o razlastitvi na podlagi izpodbijanih določb OPN nekonkretizirana, saj ni zatrjevano, da sta sporni določbi OPN pripravljeni tako natančno, da je nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, kar je pogoj za obravnavanje zahteve za razlastitev glede na to, da je izvleček tako pripravljenega prostorskega akta priloga zahteve. Res se v primeru, če prostorski akt ni pripravljen s tako natančnostjo, vseeno pa predvideva gradnjo objektov za namene iz prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, šteje, da je javna korist za razlastitev izkazana tudi, če občinski svet za konkretno nepremičnino sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna v javno korist. Vendar pritožniki niso trdili, da je bil sklep o ugotovitvi javne koristi za sosednji nepremičnini sprejet prav zaradi izvedbe ureditve kolesarske steze na podlagi 164. in 175. člena OPN, še manj, da je njena gradnja na podlagi OPN načrtovana na vseh zemljiščih v EUP AO-09.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2, 84, 84/2.
začasna odredba v revizijskem postopku - dopuščena revizija - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - uvedba razlastitvenega postopka - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - zahteva za izdajo začasne odredbe - zadržanje posledic uvedbe postopka - pravne posledica na podlagi zakona - zadržanje zakonskih posledic - zavrnitev zahteve
Odločba o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče zadržati. Ta odločba je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki je ni mogoče izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako ni mogoče začasno zadržati nastopa v tej odločbi določenih pravnih posledic (vpis v zemljiško knjigo in prepoved prometa), saj te niso posledica izvršitve odločbe ampak nastopijo po samem zakonu z vročitvijo prvostopenjske odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka strankam (drugi oziroma tretji odstavek 100. člena ZUreP-1). Na podlagi te odločbe upravni organ nadaljuje upravni postopek in v drugi fazi postopka s samostojno odločbo odloči o sami razlastitvi. Z začasno odredbo pa tudi ni mogoče zahtevati prepovedi nadaljevanja postopka in s tem izvajanja samega upravnega postopka razlastitve, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na zahtevani način ne more posegati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00046565
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZDen člen 42, 42/3.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - vrnitev nadomestne nepremičnine - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpostavljena vprašanja se sicer v pretežnem delu nanašajo na naravo sklepanja sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen za vrnitev nadomestne nepremičnine upravičencu, vendar je iz obrazložitve, ki obširno povzema kronologijo dolgoletnega postopka vračanja, mogoče razbrati le, da tožnik nasprotuje dejanskemu stanju, in sicer ugotovitvi sodišča, da zemljišče parc. št. 2222/2 ni bilo med ponujenimi zemljišči, in ugotovitvi, s kakšnim namenom je zatrjeval neprimernosti ponudbe.
Na stališče v sodbi, da je SKGZ dolžan skleniti sporazum o nadomestnih zemljiščih samo za katero od teh, ki jih je ponudil upravičencu, ciljajo tretje, četrto in šesto vprašanje (s podvprašanji). Vendar v predlogu ni obrazloženo, zakaj je omenjeno stališče sodišča napačno, saj so navedbe o tem nasprotujoče. Tožnik namreč na eni strani trdi, da je nesklenjen sporazum kršitev zakonske obveznosti SKGZ, na drugi pa, da ima SKZG diskrecijsko pravico glede sklenitve sporazuma, pri čemer se v nadaljevanju celo sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 313/2010 z dne 13. 6. 2013, da je vprašanje sklenitve sporazuma obligacijsko, civilnopravno vprašanje (ne pa torej zakonsko predpisana dolžnost).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046559
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 82, 82/1.
nagrada in stroški sodnega tolmača - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade - pritožba zoper sklep o stroških - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Vrhovno sodišče zato vztraja pri stališču, ki ga je zavzelo v zadevi I Up 149/2017 z dne 9. 5. 2018, in sicer, da takšna pritožba v upravnem sporu ni dovoljena.
Dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi je dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih. Med tovrstne primere ne sodi na primer odločanje o stroških postopka, saj slednji predstavljajo stransko terjatev, ki je po pravnem pomenu, praviloma pa tudi po višini, manj pomembna od odločitve o glavni stvari.
Med stroškovne sklepe v širšem smislu sodi tudi izpodbijani sklep, pri čemer gre za nagrado za opravljeno delo in potne stroške sodne tolmačke. V obravnavanem primeru gre sicer za drugačno stroškovno situacijo kot v preteklih primerih, v katerih je odločalo Vrhovno sodišče v upravnem sporu, saj gre za stroške dejanj tolmačke, ki so kriti iz proračuna sodišča in so izplačani ne glede na uspeh ali neuspeh tožeče stranke v upravnem sporu. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da to ni taka razlikovalna okoliščina, ki bi naravo sklepa o stroških spremenila do te mere, da bi ta okoliščina utemeljila odstop od dosedanje sodne prakse, ki zadeva pravno sredstvo vloženo na Vrhovno sodišče zaradi odločitve o stroških postopka (ki torej ni dovoljeno). Sodne tolmačke tako ni mogoče priviligirati v smislu možnosti vložitve pritožbe zoper stroškovno odločitev zaradi njenega posebnega položaja pomoči pri izvajanju pravice do jezika v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00046563
ZVPot člen 24, 72, 72/1, 72/1-2. ZEKom-1 člen 129, 129/2. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov člen 1, 1/4, 20. OZ člen 247.
predlog za dopustitev revizije - ukrep tržnega inšpektorja - naročniška pogodba za mobilni telefon - sprememba splošnih pogojev - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen - nepošten pogodbeni pogoj - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Breme, da izkaže neenotnost sodne prakse, ki zahteva odločanje Vrhovnega sodišča, je na predlagateljici. Vendar iz navedb v predlogu ne izhaja, da bi bilo sprejeto drugačno (neenotno) stališče v zadevah, ki so v dejanskem in pravnem pogledu primerljive z obravnavano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046551
ZGO-1 člen 152, 153. ZUS-1 člen 64. URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči inšpekcijski organ - gradbeno dovoljenje - dolgotrajnost upravnega postopka - odločanje upravnega organa v nasprotju s stališčem sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da ni podana protipravnost ravnanja ali opustitve oblastnih organov v smislu odškodninske odgovornosti Republike Slovenije na podlagi 26. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/4, 82/5.
vloga za prekinitev prestajanja kazni - zavrnitev vloge - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zdravljenje v tujini - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Resno poslabšanje zdravja osebe je vsekakor upoštevna škoda, ki je v okoliščinah posameznega primera lahko tudi težko popravljiva. To velja tudi v obravnavanem primeru, saj je tudi glede na nesporna dejstva v zadevi očitno, da je tožnikovo zdravstveno stanje resno in da se v odsotnosti ustreznega zdravljenja lahko nepopravljivo poslabša. Vendar pa zdravje pritožnika ni potencialno ogroženo zgolj zaradi odsotnosti predvidenega operativnega posega, temveč tudi zaradi odsotnosti drugih potreb zdravljenja (dostopnost potrebne zdravstvene pomoči, pravočasno prejemanje zdravil itd.). Vse navedeno torej lahko sodi v okvir težko popravljive škode, ki jo kot pogoj za izdajo začasne odredbe določa zakon.
Sodišče prve stopnje je nepravilno omejilo svojo presojo samo na vprašanje izvedbe operativnega posega in ob tem ni presojalo drugih upoštevnih okoliščin v zvezi z zdravstveno oskrbo, ki jo pritožnik prejema v zaporu, ter njegovim zdravstvenim stanjem, ki lahko kažejo na verjetnost nastanka težko popravljive škode na njegovem zdravju in jih je treba odvrniti za čas odločanja o tožbi.
Za presojo utemeljenosti zahtevanega nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo prestajanja kazni zapora je pomembno s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali bi se pritožniku zaradi nadaljevanja prestajanja zaporne kazni in take zdravstvene oskrbe, ki jo v zaporu dejansko prejema, poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, in sicer v tolikšni meri, da je s predlaganim začasnim ukrepom mogoče in potrebno odvrniti nadaljnje hujše škodljive posledice na pritožnikovem zdravju. Teh okoliščin pa sodišče prve stopnje ni presojalo, zato zaradi zmotne uporabe 32. člena ZUS-1 relevantno dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OROŽJE - PREKRŠKI - UPRAVNI SPOR
VS00046261
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-3, 16, 16/1. ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZP-1 člen 205.
predlog za dopustitev revizije - orožni list - pogoj zanesljivosti imetnika orožja - hramba orožja - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - objektivni pomen revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija. Navaja torej revizijske razloge in jih utemeljuje, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.
Pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, je procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku.
Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi vpogledati v spis zadeve, pri čemer se presoja samo to, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazuje pravno korist. Na to, da je treba ta postopka obravnavati ločeno, kaže tudi dejstvo, da ZUP ne določa, da je mogoče vpogledati v spis samo v času trajanja upravnega postopka. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je mogoče dokumente pregledovati, prepisovati in preslikati tudi po končanem upravnem postopku. Edini pogoj je torej, da vlagatelj zahteve izkaže svojo pravno korist.
Odgovor na vprašanje, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe, je odvisen od odgovora, ali je z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazala, da bi imela od tega vpogleda pravno korist.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - materialna škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana.
Pritožnika nista zadostila zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode. Njune navedbe v zvezi s težko popravljivo škodo so namreč presplošne in pavšalne, pri čemer niti ne pojasnita, koliko bi sploh znašala višina stroškov gradbenih del zaradi odstranitve spornega objekta. Ob tem ne gre spregledati, da pritožnika celo sama v pritožbi priznavata, da v zahtevi za izdajo začasne odredbe res nista konkretizirala in zneskovno opredelila stroškov oziroma škode, ki bi jima z odstranitvijo objekta nastala. Prav tako pritožnika nista ne zatrjevala ne izkazala, zakaj bi plačilo teh stroškov zanju predstavljalo težko popravljivo škodo. V primeru ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz razmer pritožnikov, torej ob upoštevanju njunih subjektivnih okoliščin. Takih okoliščin pa pritožnika nista zatrjevala in izkazala.