CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00090618
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
občinska javna cesta - kategorije - javna kategorizirana pot - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da je v primeru, da je cesta kategorizirana kot občinska javna cesta določene kategorije (v konkretnem primeru kot mestna oziroma lokalna cesta), pogoj za razlastitev, da izpolnjuje merila za kategorizacijo ceste te kategorije (tj. mestne oziroma lokalne ceste), in ni relevantno, ali izpolnjuje merila za kategorizacijo nižje kategorije cest (v konkretnem primeru javne poti)?
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00091418
ZBPP člen 14, 14/3. ZUPJS člen 13
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek - premoženje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med premoženjem in dohodki po tretjem odstavku 14. člena ZBPP, čeprav v tem odstavku zakon izrecno ne navaja pojma dohodek, pač pa le pojem premoženje, medtem ko v drugih odstavkih navedenega člena izrecno razlikuje med tema dvema pojmoma?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00090616
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
gospodarska javna služba - cestni prevoz potnikov - izdaja sklepa - cena - lokalni referendum - pobuda za razpis referenduma - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje tožbe - ugotovitveni zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep o določitvi cen vozovnic za mestni linijski prevoz potnikov po svoji vsebini in učinkih posamičen (individualen in konkreten) akt, ker zgolj konkretizira že obstoječo splošno in abstraktno normativno ureditev ter neposredno učinkuje v posameznih prevoznih razmerjih med uporabnikom in izvajalcem javne službe, in zato ne more biti predmet referendumskega odločanja po Zakonu o lokalni samoupravi?
- Ali je UPRS dolžno tožbo v upravnem sporu zavreči zaradi neobstoja pravnega interesa, če tožeča stranka po uveljavitvi splošnega akta, na katerega se nanaša pobuda za razpis lokalnega referenduma, tožbenega zahtevka ni spremenila v ugotovitveni zahtevek oziroma v tožbi ni uveljavljala ugotovitvenega zahtevka?
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s 371. členom ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista stališča iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katerih predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča v zvezi s predlaganim vprašanjem.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Da bi bil predlog formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, ter da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00090398
ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-3
mednarodna zaščita - ukrep omejitve gibanja - sporno dejansko stanje - dejansko stanje v upravnem postopku - obseg presoje
Če se je sodišče prve stopnje oprlo na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta pred toženo stranko, ni mogoče uveljavljati pritožbenega ugovora zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku skladno z ZUS-1 presoja zakonitost odločanja Upravnega sodišča, ki je v upravnem sporu tisto sodišče, ki presoja pravilnost ugotovitve dejanskega stanja (iudex facti) in s tem uresničuje pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave). Pritožbeni postopek pred Vrhovnim sodiščem v upravnem sporu tako ni namenjen ponovni (tretji) stopnji ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja ne na podlagi istega dokaznega gradiva ne na podlagi pritožbenih novot (razen izjem iz prvega odstavka 74. člena ZUS-1), temveč zagotavljanju, da je bilo sodno varstvo v zvezi s tem pred Upravnim sodiščem pravilno in zakonito izvedeno.
ureditvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - izvajanje - javno pooblastilo - preizkus zakonitosti - poseg v javni interes - javna korist
S tem, ko je pritožnik, ki mu je bilo dano javno pooblastilo za opravljanja dejavnosti overitev vodomerov, (nesporno) večkrat opravil napačne overitve in prežigosanje vodomerov, je torej posegel v samo bistvo javnega pooblastila, ki pomeni podlago za njegovo dejavnost, namreč v zakonitost opravljanja overitev. Ta zakonitost je po povedanem zaradi izvajanja javnega pooblastila identična javnemu interesu, od te zakonitosti pa je odvisno tudi zaupanje javnosti in s tem sam smisel obstoja meroslovnega sistema. Zato že ugotovljena nezakonitost pritožnikovega dela sama po sebi pomeni poseg v javno korist, ki tudi po presoji Vrhovnega sodišča presega v konkretni zadevi izkazano težko popravljivo premoženjsko škodo, ki pritožniku grozi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe.
ZUS-1 člen 22/1, 32/2, 84/1, 84/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za začasno odredbo - začasna odredba do odločitve o reviziji - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz prvega odstavka 84. člena ZUS-1 je razvidno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je bila vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku navedenega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Iz navedenih določb izhaja, da je o predlogu za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Predlog je zato zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00090404
ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.
dopuščena revizija - institut exceptio illegalis - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - državni prostorski načrt - ponovno odločanje v isti zadevi - isto dejansko stanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilno materialnopravno stališče in navodilo Upravnega sodišča, da v obravnavani zadevi upravni organ v ponovnem postopku ne sme uporabiti Uredbe o hrupu, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo (ugotovitvena odločba), enoletni rok za odpravo protiustavnosti pa je že potekel?
Ali je dopustno, da v ponovnem postopku po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče odpravilo upravni akt in zadevo vrnilo v ponovni postopek, isto sodišče še enkrat odloča o istih pravnih vprašanjih glede pravilne uporabe materialnega prava in vprašanjih glede postopka sprejema državnega prostorskega načrta?
Ali je v primeru, ko je Upravno sodišče dejansko stanje ugotovilo na glavni obravnavi v prvem postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, dopustno, da Upravno sodišče v ponovnem postopku ponovno odloča o tem istem dejanskem vprašanju?
upravni spor - upravno sodišče - stvarno pristojno sodišče - delegacija krajevne pristojnosti - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Ker je Upravno sodišče v Republiki Sloveniji edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00090403
ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.
enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - institut exceptio illegalis - inter partes učinek - neustaven podzakonski akt - upravni akt - ugotovitev neustavnosti - sodelovanje javnosti - sprejem - predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo glede vprašanja uporabe predpisa, ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča sicer spoznan za neustavnega, vendar ni bil odpravljen ali razveljavljen in je na podlagi te odločitve glede Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uporabilo institut exceptio illegalis inter partes?
Ali lahko sodišče uporabi institut exceptio illegalis inter partes tudi v primeru podzakonskega predpisa, glede katerega je Ustavno sodišče sicer ugotovilo protiustavnost, katero je potrebno odpraviti v roku enega leta, izpodbijano gradbeno dovoljenje pa je bilo na podlagi te Uredbe izdano pred iztekom roka, ki ga je za odpravo protiustavnosti določilo ustavno sodišče?
Ali je dopustna uporaba oziroma na kakšen način se uporablja predpis, o katerem je Ustavno sodišče odločilo z ugotovitveno odločbo, pri čemer se ugotovljena protiustavnost ne nanaša na konkretno določbo predpisa, temveč na kršitve postopka sprejemanja predpisa (kršitev pravice do sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisa oz. Aarhuške konvencije in prava EU)?
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj v obravnavanem primeru ni konkretno in natančno navedel spornega pravnega vprašanja niti tega iz njegovega predloga ni mogoče jasno razbrati. Prav tako ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, niti ni obrazložil, zakaj naj bi Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
ZPP člen 367 a, 367 a/1. URS člen 72, 72/1. ZGO-1 člen 65, 65/1.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes stranskega udeleženca - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja - osončenje in poslabšanje bivalnih razmer - dokazno breme - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče z materialnopravnega vidika pravilno priznalo neposreden pravni interes tožnicam glede varstva zaradi zatrjevanega prikrajšanja osončenja pri gradnji sosednjega objekta?
2. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi z izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji, predlagatelju naložilo obveznosti izdelave dodatnih sestavin oziroma delov projekta, ki niso predpisani z zakonom in z na zakonu temelječih predpisih?
3. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in s tem neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ko je v zvezi s presojanjem vplivov gradnje na osončenje sosednjih objektov preložilo dokazno breme s stranskih udeležencev na investitorja oziroma projektanta?
Stranka ne more biti omejena s prepovedjo podajanja razlogov, s katerimi utemeljuje svoja pravna naziranja, v tožbi niti kasneje, to je med samim upravnim sporom, če se odziva na nova pravna stališča sodišča oziroma zatrjuje, da se je v času po izdaji izpodbijanega upravnega akta oblikovala sodna praksa, ki je upravni organ ni mogel poznati.
Pritožba zoper odločitve Vrhovnega sodišča ni dovoljena. Dopustnost pritožbe na Vrhovno sodišče oziroma njena dovoljenost v upravnem sporu je določena v 73. členu ZUS-1, iz katerega izhaja, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. Tudi iz drugih določb ZUS-1 ali ZPP ne izhaja, da bi bilo zoper odločitev Vrhovnega sodišča v upravnem sporu dovoljeno vložiti pritožbo.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Predlagatelj je Vrhovnemu sodišču predlagal dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je učinek takšne odločitve, da izpodbijane odločbe, za katero je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena ZUS-1), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja. Tak predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
obvezno cepljenje otrok - inšpekcijski postopek - pojasnilna dolžnost zdravnika - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je inšpekcijski organ v upravnem postopku odreditve ukrepa obveznega cepljenja, na podlagi 22. in 47. člena v povezavi s 6. točko 10. člena ZNB, dolžan ugotavljati, ali je bila pri subjektu upravnega postopka v zvezi s cepljenjem opravljena pojasnilna dolžnost v skladu z 20. členom ZPacP?
zastaranje - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - tek zastaralnega roka - odločba informacijskega pooblaščenca - izvršljivost odločbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo dvanajstega odstavka 13. člena ZIntPK, s tem da je trenutek teka zastaralnega roka vezalo izključno na trenutek izvršljivosti prvotne odločbe in ne na posamezna ravnanja, s katerimi je bila tožnica pozvana k izpolnitvi obveznosti, ki jo je zavračala?
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (primerjaj 367. a člen ZPP).