EZ-1 člen 250, 250/2, 250/4, 251, 251/1, 251/2, 254, 254/1. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP člen 133.
exceptio illegalis - strokovna pravila - obseg sodne presoje - predlog za dopustitev revizije - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - sprememba zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je Upravno sodišče kršilo četrti odstavek 64. člena ZUS-1 s tem ko je dopustilo, da je tožena stranka v ponovljenem postopku odločanja o izdaji soglasja k regulativnemu okviru in tarifnim postavkam omrežnine s sklicevanjem na zadržan sodni nadzor glede pravil stroke odstopila od pravila vezanosti na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in svojo odločbo oprla na 16. člen Akta o metodologiji/18, čeprav je Upravno sodišče v predhodnem postopku ugotovilo, da je nezakonit in prepovedalo njegovo uporabo v ponovljenem postopku?
Ali sprememba podatkov v obrazcu, na katerem je vložen zahtevek za odločanje o soglasju k regulativnemu okvirju, pomeni nedovoljeno spremembo zahtevka po 133. členu ZUP in prvem odstavka 254. člena EZ-1, četudi takšna sprememba zahtevka pomeni upoštevanje stališč sodbe Upravnega sodišča RS, s katero je bila prvotna odločba tožene stranke odpravljena?
Ali so določbe Akta o metodologiji/18 po svoji vsebini strokovna pravila glede finančne regulacije in če ja, ali glede njih velja zadržana sodna presoja, zato se sodišču v takih primerih ni treba opredeliti do tožnikovih navedb o njihovi nezakonitosti?
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - vročilnica - vročitev s fikcijo - ugoditev pritožbi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dokazovanje negativnega dejstva
Vročanje je v upravnem postopku dolžnost upravnega organa, ki je odločbo izdal. Ta organ je tudi odgovoren za zakonito in pravilno izvedbo postopka vročanja (VI. Poglavje ZUP, 83. člen in nasl.). O tem, da je bila odločba ali drug dokument (osebno) vročena, mora pridobiti in v postopku s pravnimi sredstvi predložiti vročilnico (97. člen ZUP) ali druge dokaze.
V primeru nastopa fikcije vročitve pri presoji, ali je bila vročitev zakonito opravljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, je sodišče dolžno upoštevati in po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) vrednotiti vsa dejstva in dokaze, ki so jih predložile stranke upravnega spora glede na okoliščine posameznega primera. Pri tem pa je tudi pomembno, da je upravni organ (toženka) tisti, na katerem je dokazno breme o tem, da je bil postopek vročanja izpeljan zakonito in ne na stranki upravnega postopka (tožniku). Tako še posebej velja, da tožnik ni dolžan dokazati negativnih dejstev v zvezi s tem, npr. da sporočilo o prispelem pismu ni bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku. To bi glede na njegov pravni položaj, ko je v postopku vročanja zgolj naslovnik oziroma prejemnik pisanja in ne uradna ali pooblaščena oseba kot izvrševalec vročanja, zanj predstavljalo nesorazmerno breme pri uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva. Glede na navedeno zadošča, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito.
Sodišče ne more izdati začasne odredbe, da se obsojenec začasno (do pravnomočne odločitve o izpodbijanem aktu) pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, kot je to predlagal pritožnik. Takšna začasna odredba bi namreč presegala okvir možne odločitve sodišča o glavni stvari oziroma pravnega varstva, ki bi ga pritožnik lahko dosegel s končno meritorno odločitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00061216
ZPP člen 285. ZUS-1 člen 45, 45/1. ZIL-1 člen 107, 107/3. URS člen 157, 157/2.
pristojnost slovenskega sodišča - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - mednarodna blagovna znamka
Dopusten je sodni preizkus odločitve oziroma ravnanja Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) v subsidiarnem upravnem sporu, če je slovensko sodišče pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku.
Odprava nejasnosti je terjala izvedbo materialnega procesnega vodstva, v okviru katerega predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo (285. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
Ker je vloga pritožnice kljub dopolnitvam ostala nepopolna in nejasna ter zato neprimerna za obravnavanje, saj ni jasno, kateri upravni akt izpodbija, niti vlogi ni priložila nobenega upravnega akta, ki bi skladno z njenimi navedbami predstavljal izpodbijani upravni akt, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge pravilna.
predlog za dopustitev revizije - pomanjkljiv predlog - delno zavrženje predloga - vsebina sodbe - koneksnost
Predlog glede 2. vprašanja ni popoln, saj je to vprašanje z vidika sprejete sodbe samo hipotetično in kot tako ne izpolnjuje nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano odločitvijo.
ZTuj-2 člen 87, 87/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 33, 33/1-3, 36, 36/1-4.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izpodbojna tožba - tožba zaradi molka - izpodbijani akt - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tudi če se kot izpodbijani akt upošteva elektronsko sporočilo toženke ta ne predstavlja upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (toženka z njim ni o ničemer odločala, temveč je pritožnici le posredovala odločbo ZRSZ v vednost).
Da izpodbijano elektronsko sporočilo nima narave upravnega akta smiselno priznava tudi pritožnica, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno tožbo obravnavati kot tožbo zaradi molka organa. Hkrati pa je ta očitek sodišču prve stopnje neutemeljen. Pritožnica namreč takšne tožbe ni vložila, sodišče pa brez ustreznega tožbenega predloga, ki ga je zakonodajalec predvidel za tožbo zaradi molka organa (tj. na izdajo oziroma vročitev upravnega akta), o njem ne more odločati, saj bi v tem primeru odločilo o nečem, kar je drugačno od tistega, kar je pritožnica sama zahtevala v tožbi (tj. da se izpodbijani akt toženke odpravi). Ne gre torej za to, da bi bilo pritožnici onemogočeno, da pridobi (obrazložen) upravni akt o njeni prošnji za izdajo enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca, samo pot, ki si jo je izbrala do tega cilja, je bila napačna (pritožnica bi morala namesto vložitve izpodbojne tožbe postopati skladno s tretjim v povezavi z drugim odstavkom 28. člena2 ter tretjo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
zavrženje tožbe - procesni sklep - izločitev uradne osebe - glavna obravnava v upravnem sporu
Akti, ki pomenijo procesno odločitev, so lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Na podlagi določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o zavrženju zahteve za izločitev uradne osebe ni tak sklep.
Pritožnik bi lahko spremenil tožbo do konca postopka na prvi stopnji, saj ovir za to ne zatrjuje. Šele v pritožbi navedena modifikacija tožbe je tako prepozna.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00061182
ZPP člen 332d, 367, 367a. ZMZ-1 člen 31, 31/2, 31/2-3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 17.
dopuščena revizija - podaljšanje subsidiarne zaščite - izključitveni razlog - tajni podatki - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je dopustno, da se sodba sklicuje na izključitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 31. člena ZMZ-1 (za zavrnitev podaljšanja subsidiarne zaščite), pa obstoja tega izključitvenega razloga sploh ne ugotovi in ne navede?
2. Ali je dopustno, da se izda sodba s "tajnimi" deli tudi v primerih, ko taka izjema z zakonom ni določena? Ali je to kršitev pravic iz 22., 24. in 25. člena Ustave?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b. ZUS-1 člen 59, 59/2-3.
predlog za dopustitev revizije - odmera dohodnine - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje po sodniku posamezniku - delno zavrženje predloga
V izpodbijani sodbi ni stališč na katera se nanašajo 1., 2. in 5. vprašanje. V tem delu predlagatelj polemizira z razlogi iz odločbe davčnega organa, ki pa ni predmet revizijskega preizkusa. Navedena vprašanja tako ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo, saj če sodišče določenega pravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti nezakonito in ni prekršilo nobenega pravnega pravila. Ker torej predlog nima kratke obrazložitve (in je tudi ne more imeti), zakaj je Upravno sodišče ta vprašanja rešilo nezakonito, predlog glede 1., 2. in 5. vprašanja ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in je kot tak nepopoln. Vrhovno sodišče ga je zato na podlagi šestega odstavka istega člena v tem delu zavrglo.
Dopustilo pa je revizijo glede vprašanja: Ali odločanje Upravnega sodišča po sodnici posameznici brez izvedbe glavne obravnave, ker je v sporu med istima strankama ob podobni dejanski in pravni podlagi že odločilo (tretja alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pri čemer je takrat odločala sodnica posameznica v upravnem sporu, kjer je vrednost spornega predmeta presegala 20.000 EUR, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka zaradi opustitve izvedbe glavne obravnave (sojenje na seji)?
predlog za dopustitev revizije - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - odmera dohodnine - glavna obravnava v upravnem sporu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali senatno odločanje Upravnega sodišča brez izvedbe glavne obravnave, ker je v sporu med istima strankama ob podobni dejanski in pravni podlagi že odločilo (tretja alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pri čemer je takrat odločala sodnica posameznica v upravnem sporu, kjer je vrednost spornega predmeta presegala 20.000 EUR, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka zaradi opustitve izvedbe glavne obravnave (sojenje na seji).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče iz vsebine predloga ne more na enostaven način in nedvoumno razbrati, na katero konkretno pravno vprašanje, relevantno za odločitev v zadevi, cilja predlagatelj in s katerimi razlogi utemeljuje napačnost stališč Upravnega sodišča v sodbi.
ZUS-1 člen 30, 31, 31/2, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
tožbeni predlog v upravnem sporu - pomanjkljiva tožba - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Tožbeni predlog v sporih o zakonitosti upravnega akta, v katerih se (poleg o tožbi v sporu polne jurisdikcije) odloča o izpodbojni ali ugotovitveni tožbi, ni strogo formaliziran, mora pa biti iz njega mogoče jasno ugotoviti zahtevan obseg odprave akta oziroma ugotovitve njegove nezakonitosti. Če iz tožbe navedenega ni mogoče razbrati, je taka tožba pomanjkljiva in je ni mogoče obravnavati. Odgovor na to, kdaj tožbe ni mogoče obravnavati, je zato odvisen od okoliščin (vsebine) vsakokratne tožbe in je stvar preizkusa v vsakem primeru posebej. Zato mora sodišče, če meni, da vložene tožbe ni mogoče obravnavati, v obrazložitvi odločitve konkretizirano pojasniti njene neodpravljene formalne napake, ki so v nadaljevanju preprečile njeno vsebinsko obravnavo. Izpodbijani sklep navedenim zahtevam glede obrazloženosti ne zadosti, saj iz njega ni mogoče razbrati, na čem temelji ocena sodišča prve stopnje o nekonkretiziranosti in tudi o nejasnosti tožbenega predloga, ki onemogoča obravnavo tožbe.
ZUS-1 člen 59, 59/2-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b.
predlog za dopustitev revizije - odmera dohodnine - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - posojilo - glavna obravnava v upravnem sporu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali senatno odločanje Upravnega sodišča brez izvedbe glavne obravnave, ker je v sporu med istima strankama ob podobni dejanski in pravni podlagi že odločilo (tretja alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pri čemer je takrat odločala sodnica posameznica v upravnem sporu, kjer je vrednost spornega predmeta presegala 20.000 EUR, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka zaradi opustitve izvedbe glavne obravnave (sojenje na seji)?
◦ Ali v okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo davčnega zavezanca in s ciljem povečanja premoženja?
FINANČNO POSLOVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00060290
ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2. ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/3.
izjava volje - bistvena sestavina pogodbe - soglasje volj - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev - finančna pomoč - pogodba o leasingu
Obrazložitev izpodbijane sodbe je nerazumljiva do te mere, da ni mogoče nedvoumno razbrati, kakšna so stališča sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih, ki so relevantna prav za obravnavani primer.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZPP člen 352. Revalorizacija tarif po Tarifi o pogojih in načinih uporabe fonogramov v komercialnih radijskih programih ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (2022) člen 3. ZKUASP člen 44, 44/1, 44/4-1, 44/7, 44/9 53, 53/1, 54, 54/2, 54/3, 54/4, 56, 56/1.
Svet za avtorsko pravo - določitev tarife za uporabo avtorskih del - zavrženje tožbe - splošen abstraktni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pristojnost Ustavnega sodišča - pravni interes
Pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo je splošen in abstrakten podzakonski pravni akt.
osebna vročitev - pomota pri vročanju - prepozna tožba - zavrnitev pritožbe - seznanitev z odločbo - odvzem slovenskega državljanstva - objava v državnem uradnem listu
Ker vročitev ni bila pravilna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko za dan vročitve ni štelo dneva objave v Uradnem listu, temveč v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP šele dan, za katerega se je lahko na podlagi drugih okoliščin prepričalo, da je pritožnik vedel tako za obstoj odločbe kot za njeno vsebino. Na ta dan tudi ni bilo več razlogov, da ne bi bilo mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena, saj je bila pritožniku s tem, ko se je seznanil z obstojem odločbe in z njeno vsebino, zagotovljena pravica do pravnega sredstva oziroma je bila pomota pri vročanju sanirana v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP.
EZ-1 člen 227, 227/1-1. Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES člen 28, 28/1, 28/1-1.
jezikovna razlaga zakonskega besedila - in claris non fit interpretatio - zmotna uporaba materialnega prava - distribucija zemeljskega plina - poseben tehničen razlog - integriranost proizvodnih procesov
Med strankama ni sporno, da celotno plinovodno omrežje na območju cone A. obratuje na delovnem tlaku 1 bar (pa četudi le zaradi potreb peščice odjemalcev). Ker je obenem takšna tlačna stopnja drugačna (višja) glede na tlačno stopnjo na območju Mestne občine Maribor (znotraj katerega obratuje cona A.), tlak 1 bar tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja poseben tehnični razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.
Že z uporabo jezikovne metode razlage prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1, ki je (praktično) enaka prvi alineji prvega odstavka 28. člena Direktive 2009/73 je jasno, da morajo biti proizvodni procesi končnih uporabnikov integrirani (medsebojno povezani) prav zaradi posebnega tehničnega standarda.
Za izpolnjenost pogoja iz prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1 torej ne zadošča, da obstoji poseben tehnični razlog, proizvodni procesi pa so medsebojno povezani preko skupne infrastrukture, temveč je pravno odločilno, ali (če sploh) so prav zaradi posebnega tehničnega razloga (v obravnavani zadevi zaradi višjega tlaka 1 bar) operacije ali proizvodni procesi končnih odjemalcev v coni A. integrirani.
dovoljena revizija - davki - poroštvo - neustavna zakonska določba - način izvršitve ustavne odločbe - kršitev pravil postopka - pravica do izjave - prenos dejavnosti - prenos premoženja - delna ugoditev reviziji
V zvezi uporabo določbe prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 Vrhovno sodišče v svoji ustavnopravni funkciji najvišjega razlagalca zakonskega prava (kar mu priznava tudi Ustavno sodišče v 9. točki odločbe U-I-517/18-10 z dne 9. 6. 2022) še pojasnjuje, da pojem prenosa dejavnosti iz te določbe ne pomeni zgolj prenosa materializiranih sredstev (ki jih v obravnavanem primeru niti ni bilo), temveč tudi nematerializiranih sredstev, kot so na primer na izkušnjah temelječe znanje (know-how), dobro ime (goodwill) ter vsa pogodbena razmerja, ki se nanašajo na konkretno poslovno dejavnost. V obravnavanem primeru bi to lahko pomenilo predvsem pogodbene odnose z vsemi dobavitelji (blaga in storitev) in morebitnimi odjemalci (pavšalni zakup storitev). Navedeno pomeni, da se mora za obstoj prenosa dejavnosti ugotoviti prenos potenciala za pridobivanje dohodkov (t.i. profit shift) in s tem vseh pričakovanih bodočih dobičkov. Ravno s tem namreč pride do morebitnega oškodovanja fiskusa, saj prvotni davčni dolžnik od prenosa dejavnosti dalje ne bo več ustvarjal prihodkov oziroma dobičkov, iz katerih bi lahko bil njegov davčni dolg poplačan. Prenos poslovne dejavnosti iz prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 torej pomeni prenos funkcionalne in ekonomske poslovne celote, ki vključuje sredstva (materializirana in nematerializirana osnovna sredstva) in možnost nadaljnjega izvajanja poslovne dejavnosti.
Vrhovno sodišče sodi, da se namen prenosa dejavnosti ugotavlja na način, da mora davčni organ ob upoštevanju vseh objektivnih dokazov (predvsem npr. da je bil prenos dejavnosti na nov pravni subjekt izveden neodplačno ali ob netržnih pogojih) ugotoviti, ali je novi dolžnik (porok) vedel, da je bil prenos dejavnosti nanj izveden z namenom izogibanja plačilu davčne obveznosti.