ZUS-1 člen 5, 5/4. ZIUOPZP člen 151 c. ZORZFS člen 21, 21/2. URS člen 157, 157/1.
učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist
Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva je ZUS-1 določil sodno varstvo v upravnem sporu tudi zoper akte, ki so izdani v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Navedeno nastopi tedaj, ko pravni akt, ki je po obliki (formi) predpis, vsebuje normo, ki je konkretna, ker ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb. S tem se razlikuje od predpisov, ki so po vsebini splošni in abstraktni pravni akti in katerih norme se nanašajo na nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število bodočih primerov. Če je torej z na videz splošnim aktom uprave dejansko sprejeta oblastvena odločitev, ki vpliva na pravni položaj določene osebe, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZUS-1 (prvi odstavek 157. člena Ustave).
Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni predpis, ampak je posamični in konkretni upravni akt, izdan v obliki predpisa. Zato je zoper njega dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
odstranitev reklamnih panojev - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - izvršena odločba - vzpostavitev prejšnjega stanja - učinkovito sodno varstvo
V obravnavani zadevi ni sporno, da so bili sporni objekti za obveščanje in oglaševanje, katerih odstranitev je pritožnici z odločbo z dne 7. 2. 2025 naložila toženka, že odstranjeni. Iz tega razloga je največ, kar lahko s tožbo v upravnem sporu izposluje pritožnica, ugotovitvena sodba, s katero bi Upravno sodišče ugotovilo, da je toženkina odločba z dne 7. 2. 2025 nezakonita. Zato ne more biti uspešna s predlogom za izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero bi Upravno sodišče odredilo vzpostavitev prejšnjega stanja (to je vnovično postavitev spornih objektov za obveščanje in oglaševanje), saj to tega ne bi moglo naložiti niti s sodbo, s katero bi pritožničini tožbi ugodilo. Za učinkovitost tega sodnega varstva pa v tem primeru izdaja (ne odložilne ne ureditvene) začasne odredbe tudi ni (več) potrebna.
ZUS-1 člen 22, 24, 82. ZPP člen 365. ZST-1 člen 6c, 34, 34a.
posebna vrnitev v prejšnje stanje - plačilni nalog rok za plačilo sodne takse - sodna taksa - plačnik - prepozno plačana sodna taksa
ZST-1 ureja poseben razlog vrnitve v prejšnje stanje, in sicer če je bila plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da je slednji prejel ali odtegnil s plačnikovega računa znesek sodne takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz ZST-1. Skladno z ZST-1 v tem primeru ni pritožbe. V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča ureditev ZUS-1 o vrnitvi v prejšnje stanje treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru. Po ZUS-1 pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni dovoljena.
S sklepom o razveljavitvi sklepa o ustavitvi postopka ni onemogočen nadaljnji postopek, prav tako pa ZUS-1 ne določa, da bi bila zoper takšen sklep dovoljena posebna pritožba.
Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe.
pritožbeni postopek - umik tožbe - ustavitev postopka
V obravnavanem primeru je tožeča stranka tožbo umaknila pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o njeni pritožbi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje, torej (smiselno) pred pravnomočnostjo s tožbo izpodbijanega akta. Glede na tak umik tožbe je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
dopuščena revizija - nelegalno zgrajen objekt - odstranitev nelegalno zgrajenega objekta - javni interes - potek časa - pravica do zdravega življenjskega okolja - urejanje prostora - inšpekcijski ukrep - legitimno pričakovanje - rok za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe - zastaranje izvršitve - odklonilno ločeno mnenje
Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa. Ta obstaja, vse dokler obstaja stanje nezakonite gradnje, to je stanje pravnomočno ugotovljenega nezakonitega posega v prostor, in zahteva, da se vzpostavi zakonito stanje, ki bo v skladu s predpisi oziroma prostorskimi akti, ki med drugim varujejo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki spada med temeljne ustavne vrednote, ter določajo načine urejanja prostora kot omejene in nenadomestljive naravne dobrine s premišljenim poseganjem v prostor, vključno z varstvom pred pretirano pozidanostjo. Prav tako je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice že presodilo, da celo temeljne pravice ne morejo imeti prednosti pred premisleki glede varstva okolja.
Oseba, ki ji je zaradi nelegalne gradnje s pravnomočno upravno odločbo naložen inšpekcijski ukrep odstranitve in vzpostavitve prejšnjega stanja, niti ne more imeti upoštevnih, v pravu utemeljenih legitimnih pričakovanj, da ji na podlagi tega izvršilnega naslova po določenem (tudi daljšem) časovnem obdobju vendarle ne bo izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Pravo namreč zastaranja izvršitve pravnomočne upravne odločbe v tem primeru ne predvideva, prav nasprotno - izrecno določa, da dejstvo, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan v 30 dneh od nastanka izvršljivosti odločbe, ne izključuje obveznosti njegove izdaje.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 45, 45/1, 45/1-2. ZUS-1 člen 22, 22/1.
agencija - Agnecija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) - ugotavljanje dejstev - obnova postopka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče RS zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora ARSKTRP, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1, ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?
ZUS-1 člen 32. ZKme-1 člen 61f, 172. ZPOmK-2 člen 96. ZDavP-2 člen 96.
začasna odredba - dokončna in pravnomočna odločba - izvršljiva odločba - gospodarska družba - težko popravljiva škoda - zamudne obresti - predpisana sankcija - denarna sankcija
Kriterijem pravnega standarda težko popravljive škode ne zadostijo hipotetične pritožničine navedbe, da bi ji v primeru prostovoljnega plačila administrativne sankcije pred nastopom pravnomočnosti odločbe, če bi kasneje uspela v upravnem sporu in dosegla odpravo upravnega akta, nastala finančna škoda, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
Administrativna sankcija se lahko prisilno izvrši šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena. V upravnem sporu izpodbijana upravna odločba ni izvršljiva, zato je ob prostovoljni izpolnitvi izključen nastanek zatrjevane škode (volenti non fit iniuria).
Z izpodbijano upravno odločbo ni bilo naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od administrativne sankcije niti zanje ni podlage v zakonu.
ZSS člen 34, 34/3, 34/4, 52, 81. URS člen 2, 125. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
odločba sodnega sveta - začasno znižanje plače funkcionarju - delo - ustavnost zakonske ureditve - upravni spor - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Tudi če gre pri ukrepu iz 34. člena ZSS za poseg v ustavno varovan položaj sodnika, je razvidno, da je tak poseg utemeljen na zakonu ter da sledi ustavno dopustnemu cilju. Ni videti ustavnih omejitev, da bi ukrep znižanja plače sodniku na podlagi zakona lahko izrekel tudi Sodni svet. Iz Ustave ne izhaja, da bi se lahko znižanje plače sodniku izreklo samo v disciplinskem postopku kot disciplinska sankcija. 52. člen ZSS določa pravno podlago za različne primere znižanja plače sodniku. Dejstvo, da lahko dva različna organa odločita o znižanju plače sodnika iz različnih zakonsko predpisanih razlogov in po različnih postopkih, pa samo po sebi ne kaže na to, da bi bila taka ureditev protiustavna. Gre za nastop posledic slabega ali dobrega opravljanja dela in ne krivdnega kršenja sodniških dolžnosti (81. člen ZSS).
Da mora stranka dejanske ugovore izčrpati že v postopku pred toženo stranko, jasno izhaja iz določb ZUS-1, ki vzpostavljajo prekluzijo novih navedb o dejanskem stanju in novih dokazov v upravnem sporu.
pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - laična pritožba - dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pritožba, ki jo je pritožnik vložil sam, se ne more naknadno spremeniti v pritožbo, vloženo po odvetniku zgolj zato, ker je pritožnik sodišču več kot mesec dni po vložitvi pritožbe namesto potrdila, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, k predložitvi katerega je bil pozvan, po odvetniku poslal še vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev pritožbe", v kateri "vztraja pri obrazložitvi pritožbe z dne 25. 4. 2025".
pritožba - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
glavna obravnava v upravnem sporu - neoprava glavne obravnave - predlog stranke za izvedbo dokaza - kršitev pravice do enakega varstva pravic - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo publicitete - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da je tožnik v tožbi predlagal izvedbo dokazov, poseglo v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave RS?
2. Ali je s svojo odločitvijo sodišče kršilo načelo zaupanja v zemljiško knjigo, določeno v 8. členu ZZK-1 ter načelo publicitetnega učinka vpisov iz 6. člena ZZK-1?
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?
akt zoper katerega je možen upravni spor - akt organa lokalne skupnosti - vsebina upravnih aktov - akt organa lokalne skupnosti v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - ni upravni akt - akt poslovanja - dejanski interes - pravni interes
Bistvena sestavina upravnega akta je odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi (pravne) osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Izpodbijani sklepi ne ustvarjajo pravnih posledic na način, da bi se pravni položaj pritožnice izboljšal (s tem, ko se pravica prizna) ali poslabšal (z zavrnitvijo pravice ali naložitvijo obveznosti). Toženke namreč niso vsebinsko odločale o pritožničinih materialnopravno določenih pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih, pač pa gre za odločitev v okviru njihovega poslovanja. Izpodbijani sklepi so konkretni akti poslovanja in ne akti organov, izdani v obliki predpisa. Vpliv odločitev samo v dejanskem pogledu oziroma uveljavljanje dejanskega in ne pravnega interesa pa za izpodbijanje sklepov v upravnem sporu ne zadostuje.
izdaja začasne odredbe - upravni spor - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - vzpostavitev prejšnjega stanja
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je preseženo stališče, da učinkov izpodbijanega upravnega akta sploh ni mogoče zadržati v upravnem sporu, če se ne izvršuje v prisilnem postopku upravne izvršbe. V skladu s tem je za odložitev pravnih učinkov izpodbijanega upravnega akta ustaljena sodna praksa take začasne odredbe izdajala kot ureditvene začasne odredbe, s katerimi se začasno uredi stanje na način, da se odložijo učinki izpodbijane odločitve tožene stranke.
Bistven pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Taka pa bo v primeru, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja. Zato mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena.
ZPP člen 343, 343/4, 346/1. URS člen 25, 125. ZUS-1 člen 22, 22/2.
nedovoljena pritožba - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost
Stranka lahko v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - odmera nagrade za postopek - stranski udeleženec - pravni interes - uveljavljanje procesne kršitve
Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024 prav zaradi možnega nastanka okoliščin na strani prejemnika brezplačne pravne pomoči (BPP), po nastopu katerih je ta na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP dolžan povrniti prejeto pravno pomoč v višini izplačil odvetniku na podlagi sklepa o odmeri nagrade, sprejelo stališče, da je upravni organ v skladu s 143. členom ZUP dolžan v ta postopek povabiti upravičenca do BPP. Slednji tako v postopku odmere varuje svoj pravni interes v zvezi z (morebitno) obveznostjo vračanja sredstev glede na dejanska izplačila odvetniku, ki so odvisna od odločitve, sprejete v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov (prim. šesti odstavek 40. člena ZBPP).
Vendar pa mora tožnik procesno kršitev, nastalo z opustitvijo povabila v postopek, izpodbijati pred sodiščem prve stopnje, saj sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti.
ZIntPK člen 15a, 15b. ZUS člen 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za dopustitev revizije - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - razgovor na seji senata KPK - ustna obravnava v upravnem postopku - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodne odločbe - delna ugoditev predlogu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Kakšna je pravna narava razgovora na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK oziroma ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da bi tožena stranka, kljub izvedenim razgovorom na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK, morala izvesti ustno obravnavo po določbah ZUP? Ali je tožena stranka s tem, ko je izvedla "zgolj" razgovor na seji senata Komisije bistveno kršila pravila postopka?
2. Ali je Upravno sodišče RS zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj meni, da sta podana dokazna predloga tožeče stranke glede zaslišanja A. A. in B. B. substancirana?
procesna predpostavka za dopustnost tožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - zastopnik javnega interesa - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico - objektivni koncept upravnega spora - neutemeljeno zavrženje tožbe
Ker poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist ni procesna predpostavka za dopustnost tožbe, ki jo vloži tožnik, ki je zastopnik javnega interesa, Upravno sodišče v tem primeru pritožničine tožbe ne bi smelo zavreči iz razloga po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Izpodbijano dovoljenje namreč v pritožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist, nikoli ni posegalo, tak poseg pa za dopustnost njene tožbe v skladu z objektivnim konceptom tega upravnega spora tudi ni (bil) potreben.