zavarovalništvo - prisilna likvidacija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da Agencija za zavarovalni nadzor ob izvrševanju pristojnosti skupščine zavarovalnice niti v ZZavar-1 niti v ZGD-1 nima pooblastila za sprejem odločitve, da zavarovalnica v prisilni likvidaciji deluje dalje?
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da bi morala imeti Agencija za vsebinsko presojo pogojev za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izrecno zakonsko pooblastilo?
ZOsn člen 34, 34/1, 69, 69/5, 69/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
ponavljanje razreda - šolsko leto - temporarna odločba - izpodbojna tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Odločitev učiteljskega zbora, da učenec ponavlja posamezni razred, se lahko nanaša le na šolsko leto, ki sledi šolskemu letu, v katerem učenec ni dosegel standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, oziroma je bil ob njegovem zaključku negativno ocenjen iz enega ali več predmetov. Ker šolsko leto traja od 1. 9. do 31. 8. (prvi odstavek 34. člena ZOsn), takšna odločitev pravno učinkuje le do 31. 8. šolskega leta, za katero je bila sprejeta.
V obravnavani zadevi je učiteljski zbor 18. 6. 2024, torej v šolskem letu 2023/2024, ki je trajalo od 1. 9. 2023 do 31. 8. 2024, sprejel odločitev, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ta odločitev se je lahko nanašala le na šolsko leto 2024/2025, ki je trajalo od 1. 9. 2024 do 31. 8. 2025. Ko je torej Upravno sodišče 15. 12. 2025 izdalo izpodbijani sklep o zavrženju izpodbojne tožbe, sporna odločitev ni več pravno učinkovala. Zato si pritožnica z njeno odpravo tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi več mogla izboljšati svojega pravnega položaja.
pritožba zoper sklep - pritožba v upravnem sporu - sklep o prenosu pristojnosti - nedovoljena pritožba
Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako zoper tak sklep pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj v tem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
ZUP člen 87, 87/3, 100, 100/2, 111, 111/4. ZUS-1 člen 28, 28/1.
zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - tek roka
Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.
ZDoh-2 člen 132, 132/2. ZDoh-2V člen 25. URS člen 2.
dopuščena revizija - prava in neprava retroaktivnost - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna stopnja - zavrnitev revizije
Po presoji Ustavnega sodišča v zvezi s predvidljivostjo sprememb velja, da posamezniki ne morejo delovati v prepričanju, da se zakonodaja ne bo spremenila, saj se mora zakonodajalec odzivati na spremembe in razvojna gibanja družbe ter se jim prilagajati. Nespremenljivosti sistemske ureditve še zlasti ni mogoče pričakovati na davčnem področju.
Iz javno objavljenega predloga ZDoh-2V izhaja, da se s to novelo zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ker gre za protiukrepe razbremenitve dohodkov iz dela oziroma prestrukturiranje davčnih bremen (poglavja 1.2., 2.3. in 3.1.1). Navedeno je vsekakor mogoče šteti za ustavno dopusten javni interes, ki se - kot navaja tudi Ustavno sodišče - lahko spreminja v relativno kratkem času, če tako presodijo pristojni organi zakonodajne in izvršilne oblasti, ki določajo politike na tem področju in imajo za to razumne razloge.
ZZUSUDJZ člen 6. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6.
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - zadržanje zastaranja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče pravilno štelo, da se 6. člen ZZUSUDJZ ne nanaša na tek zastaralnih rokov?
ZPP člen 367a, 367c. ZUS-1 člen 22. ZDoh-2 člen 98, 101.
pomembno pravno vprašanje - enotna uporaba prava - pravna varnost - razvoj prava prek sodne prakse - aleatorna pogodba - davek na dediščine in darila - vrednost kapitala ob pridobitvi - primerljiva tržna vrednost - cena - čas pridobitve kapitala - sklenitev pogodbe - datum smrti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?
2. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da je v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi treba uporabiti cenitev, ki mora poleg vrednosti premoženja vključevati tudi stroške, ki jih je imel davčni zavezanec kot preživljalec za skrb in nego preživljanca?
3. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala, v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljanca?
ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - konkretizacija in izkazanost škode
Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Gre za pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za tako škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, začasno pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Škoda mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik s stopnjo verjetnosti izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva.
pritožba v upravnem sporu - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - procesne predpostavke - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje pritožbe
Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa kot v številnih drugih pritožbenih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče njegove pritožbe zavrglo prav na podlagi ugotovitve, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče pritožnika ni ponovno pozivalo, naj izkaže, da izpolnjuje zahtevani kvalificirani pogoj.
odločba, izdana po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe - upravni postopek ni končan - akt zoper katerega je možen upravni spor - dokončen upravni akt - upravni spor
V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljena odločba organa prve stopnje, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku pritožnice za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne odločiti ponovno. Zoper novi akt bo imela pritožnica pravico do pritožbe v upravnem postopku in ko bo odločeno o morebitni pritožbi, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo pritožnici torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločbo o zahtevi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice (kar vse je pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu že Upravno sodišče). Zahtevek glede dovoljenja za poslovanje podružnice je namreč s tem ostal nerešen in bo prvostopni organ moral o njem ponovno odločiti ter izdati novo odločbo.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožnica je bila seznanjena z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo izkazovanja kvalifikacije in posledicami opustitve, zato je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
gradbeno dovoljenje - državna cesta - razlastitev - svetovalno mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prekinitev postopka
Evropsko sodišče za človekove pravice se zaprosi za svetovalno mnenje v zvezi z razlago 1. člena Protokola št. 1. k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede zahtev učinkovitega varstva lastninske pravice v postopkih odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo državne ceste še pred razlastitvijo lastnika nepremičnine, po kateri bo taka cesta potekala.
CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI SPOR - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00091216
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22. ZVCP-1 člen 102. ZVoz-1 člen 63.
vozniško dovoljenje - javna listina - veljavnost - poseganje v pridobljene pravice - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je bilo kršeno materialno pravo s tem, ko tožniku ni bilo izdano vozniško dovoljenje z veljavnostjo do 80. leta starosti, pač pa mu je bilo izdano samo za dobo 10 oziroma 5 let (v odvisnosti od kategorije motornega vozila), čeprav za slednje v zakonodaji ni materialne podlage glede na to, da je vozniško dovoljenje za vse navedene kategorije pridobil pred 19. 1. 2013 in mu od pridobitve dalje vozniško dovoljenje ni nikoli prenehalo veljati?"
pritožba v upravnem sporu - narava upravnega spora - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega varstva
Upravni spor ni zgolj sredstvo za zagotavljanje pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) temveč s sodnim varstvom na prvi stopnji zagotavlja tudi pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) zoper odločitev oblastnih organov o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov.
O zatrjevani neustavnosti prvega odstavka 73. člena ZUS-1, ker naj bi nedopustno omejevala pravico do pritožbe, je Ustavno sodišče že odločalo in z odločbo U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 odločilo, da ta določba ni v neskladju s 25. členom Ustave. Pri tem je pojasnilo, da takšna zakonodajna rešitev odraža naravo postopka, saj sodišče v upravnem sporu že opravlja funkcijo "drugega pravnega sredstva" (25. člen Ustave) s tem, ko presoja, ali je bilo v postopku pred izdajo upravnega akta pravilno ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi tega dejanskega stanja glede na materialnopravno normo pravilno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091413
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2. URS člen 22.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev pravice do enakega varstva pravic - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - prepričljiva dokazna ocena
Upravno sodišče se je opredelilo do pritožnikovih navedb in predloženih poročil, zato je očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic očitno neutemeljen. Presoji Upravnega sodišča o (ne)relevantnosti poročil in sodbe ESČP ter neizkazani stopnji resnosti ugotovljenih pomanjkljivosti pritožnik vsebinsko ne ugovarja. Zgolj nestrinjanje z razlogi Upravnega sodišča pa ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Po presoji Vrhovnega sodišča opisana dokazna ocena Upravnega sodišča temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in prepričljivi.
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 19, 19/1, 19/1-a), 19/4. 30, 30/3. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 31, 31/1.
dopuščena revizija - dvostranska mednarodna pogodba - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - Avstrija - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - Vzorčna davčna konvencija OECD - pomen izrazov - komentar - sredstvo razlage - izjema - nadomestilo - država pogodbenica - politična enota - organ lokalne uprave - neposredni prejemnik storitve davčnega zavezanca
Če sta obe državi pogodbenici članici OECD in sta pri sklenitvi dvostranske pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi sledili besedilu Vzorčne konvencije, potem je mogoče šteti, da sta želeli v dvostranski pogodbi uporabljenim izrazom dati pomen, ki je razviden iz Vzorčne konvencije in iz komentarja njenih določb. Tako ugotovljenemu pomenu izrazov je torej mogoče pripisati "obči pomen" v smislu prvega odstavka 31. člena DKPP. Komentar Vzorčne konvencije je zato pomembno dodatno sredstvo za razlago mednarodne pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi, ne glede na to, da sam zase ni formalnopravno zavezujoč.
Izjema izključne obdavčitve dohodka v državi izplačevalki dohodka iz prvega odstavka 19. člena BATIDO se uporabi, če 1) nadomestilo (razen pokojnine) izplača država pogodbenica, politična enota ali organi lokalne uprave, 2) gre za plačilo v zvezi s storitvami, ki so opravljene za to državo pogodbenico ali njeno ožjo politično enoto in 3) opravljene storitve niso v zvezi s posli, ki jih opravlja država pogodbenica oziroma njene ožje politične enote (četrti odstavek 19. člena BATIDO).
nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje pritožbe
V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Ta pogoj ne velja samo v primeru, če ima pravniški državni izpit opravljena stranka sama.
začasna odredba - nujen ukrep - odlog izvršitve upravnega akta - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - vsebinska zveza - težko popravljiva škoda - koncesija - podaljšanje rudarske pravice - iztek veljavnosti pogodbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča predstavlja začasna odredba po 32. členu ZUS-1 nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Ker je namen začasne odredbe zagotoviti učinkovitost sodnega varstva v upravnem sporu, začetem zaradi nestrinjanja z odločitvijo, ki je predmet izpodbijanja, mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena. Tak pa bo v primerih, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja.
Tako je tudi regulacijska začasna odredba iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim (v obravnavani zadevi med zavrnitvijo vloge za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice) in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091213
ZMZ-1 člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - presoja dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - protest - pravica do zbiranja in združevanja
Če se Upravno sodišče pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi le opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že toženka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve Upravnega sodišča ni mogoče šteti za arbitrarno.
Če je posameznik zaradi same udeležbe na protestu kakorkoli neupravičeno sankcioniran, o pravici do zbiranja in združevanja ter s tem povezanimi pravicami ni mogoče govoriti.