začasna odredba ZUS-1 - neizkazana težko popravljiva škoda - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - gospodarske družbe - ekonomska celota - povezane družbe - kumulativnost - odprti sodni postopki - pravnomočnost - finančna izguba - ireverzibilna škoda - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - zavrnitev pritožbe
Presoja razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku v upravnem sporu je omejena, saj Vrhovno sodišče po svoji ustavni in zakonski vlogi ni iudex facti, temveč ima to pristojnost (predvsem) Upravno sodišče. To (toliko bolj) velja tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, ki temelji na hitrem in poenostavljenem postopku odločanja.
Pritožnica je nevarnost nastanka škode utemeljevala ne le s škodo zaradi odstranitve objektov, ki sta predmet tega postopka, temveč s kumulativnim učinkom številnih inšpekcijskih postopkov, ki so tekli proti njej in povezanima družbama. Učinka ostalih postopkov sicer ni mogoče vnaprej zanemariti, ker bi se pritožnica sicer lahko znašla v položaju, ko bi zaradi več vzporednih postopkov, ki vsak zase ne bi mogli povzročiti težko popravljive škode, v nobenem od teh postopkov ne bi mogla izposlovati začasne odredbe in bi zato ostala brez učinkovitega pravnega varstva zoper njihov kumulativen učinek. Vendar pa pritožnica ne navaja, da bi bili postopki, na katere se sklicuje, še odprti oziroma odločitve v njih nepravnomočne. Na vpliv pravnomočnih odločb o odstranitvi njenih objektov pa se pritožnica v tem kontekstu očitno ne more uspešno sklicevati.
Ker ni navedb o tem, da se je sodišče prve stopnje oprlo na dejstva in dokaze iz vloge toženke, ki je bila pritožnici poslana le v vednost, so pritožbene navedbe, o kršitvi pravice do izjave, glede na stališča sodne prakse o navedenem irelevantne.
ZSS člen 28, 34a. ZUS-1 člen 40, 40/3, 51, 51/2, 59, 59/1.
hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - prosti preudarek - obseg presoje v upravnem sporu - kriteriji - glavna obravnava pred Vrhovnim sodiščem - dejansko stanje - uporaba materialnega prava - zavrnitev tožbe
Za napredovanje v neposredno višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu je ključen odgovor, ali bi bil sodnik lahko izbran na razpisu, ker izpolnjuje pogoje za višje sodniško mesto. Kot je že bilo pojasnjeno, se navedena oblika napredovanja razlikuje od hitrejšega napredovanja na položaj sodnika svétnika in hitrejšega napredovanja v plačnih razredih. Vrhovno sodišče je tako že v zadevi U 3/2022 in nato tudi v zadevi U 4/2022 odločilo, da je zato utemeljeno stopnjevanje zahtev po odstopanju od povprečja primerljive skupine sodnikov do meje, ki omogoča uspeh v izbirnem postopku pri tu spornem tipu napredovanja, in da zato ni v nasprotju z namenom 34. a člena ZSS stališče Sodnega sveta, da pri tej vrsti napredovanja upošteva celotno sodniško kariero kandidata.
Prav to pa je upoštevala tudi toženka v izpodbijani odločbi, zato ji ni mogoče očitati, da je odločala v nasprotju s kriteriji, določenimi z zakonom (ki jih potrjuje tudi citirana sodna praksa Vrhovnega sodišča), niti ni prekoračila upravičenja, da po lastni presoji ovrednoti zakonsko opredeljene kriterije.
komisija za etiko in integriteto - Sodni svet - tožba po 4. členu ZUS-1 - spor o pristojnosti med Upravnim in Vrhovnim sodiščem
Ker gre pri uveljavljanju subsidiarnega sodnega varstva s tožbo tožeče stranke za spor iz 4. člena ZUS-1, je za odločanje o vloženi tožbi tožeče stranke po 4. členu ZUS-1 pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POMORSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
VS00067311
URS člen 74, 74/2, 74/3. PZ člen 43, 43/1, 43/1-4, 43/2, 44, 44/2, 47, 47/1, 47/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-5. ZPOmK-1 člen 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 2, 3, 4, 14.
upravni spor - omejevalna ravnanja - sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upoštevaje vsebino drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1, se ne sproži potreba po (subsidiarnem) sodnem varstvu, ki se po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zagotavlja (le) za primer, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Posamični oblastni akti ali dejanja, ki so lahko predmet preizkusa v upravnem sporu po drugem odstavku 66. člena ZPOmK-1, morajo pomeniti za določeno podjetje oviranje ali preprečevanje uresničevanja prostega nastopanja na trgu.
Sklep Vlade o izbiri izvajalca javne službe, ki se zagotavlja v obliki javnega podjetja, nima učinka oblastnega omejevanja nastopanja podjetij na trgu, opredeljenega v drugem odstavku 64. člena ZPomK-1.
Oblastni dejanji Vlade nista sklenitev in izvrševanje pogodbe. Vlada z navedenimi dejanji ni oblastno odločala o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
Tožnica v tožbi ni naslovila zahtevkov zoper veljavnost Pogodbe, temveč zoper dejanje sklenitve in izvrševanja Pogodbe z očitkom njunega nedopustnega oblastnega omejujočega učinka na njeno prosto nastopanje na trgu. Za presojo o tem je stvarno pristojno upravno (in ne pravdno) sodišče (11. člen ZUS-1), ki odloča v upravnem sporu, kot to določa drugi odstavek 66. člena ZPOmK-1.
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-66/20 z dne 6. 4. 2023 izhaja, da je tožnica imela dostop do sodnega preizkusa zanjo neposredno omejujočih določb predpisa pred Ustavnim sodiščem; to je postopek, na katerega napotuje prvi odstavek 65. člena ZPOmK-1.
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
Upravno sodišče je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sprememba tožbe oziroma njena dopolnitev s postavitvijo ugotovitvenega tožbenega zahtevka ne pomeni vložitev nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Gre le za pritožnikovo dopolnitev opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba oziroma dopolnitev med postopkom še ne pomeni, da je vložena nova tožba.
Tožnik lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval. Tako lahko tožnik spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo tudi z ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep mestnega sveta - ugotovitev javnega interesa - ni upravni akt
Sklep, s katerim je Mestni svet toženke ugotovil obstoj javne koristi za odkup oziroma razlastitev tam navedenih nepremičnin, potrebnih za rekonstrukcijo občinske ceste, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje odločitve o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov, ampak bo na njegovi podlagi toženka kot razlastitvena upravičenka šele lahko (če bo to potrebno) predlagala uvedbo razlastitvenega postopka, v katerem bo pristojna upravna enota odločila o utemeljenosti predloga.
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - izredna pravna sredstva - upravni postopek
Pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, morajo biti izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt.
S sklicevanjem na sicer predhodno vloženo (še pred vložitvijo vlog za odločanje o izrednih pravnih sredstvih) zahtevo na odpravo neustavnosti upravnih aktov in vzpostavitvi prejšnjega stanja ni mogoče utemeljiti izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Odločbe o izrednih pravnih sredstvih se namreč izdajajo v novih postopkih, ki so ločeni od postopka izpodbijane upravne odločbe.
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - začasni ukrep - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, niti ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe.
Ugoditev predlagani začasni odredbi ni mogoča niti iz razloga, ker odprava izpodbijanega akta (ugoditev tožbi) že po svoji vsebini ni začasni ukrep, ki bi uredil sporno stanje med strankama do odločitve v tem upravnem sporu (ampak bi pomenil meritorno odločitev v zadevi).
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe, pač pa razlogi na strani sodišča v zvezi z izvedbo obravnavanega upravnega spora. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, pač pa ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, mora s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
Glede na odsotnost upoštevnih pritožbenih ugovorov pa v tej zadevi ni nobenega razloga, da bi se bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje lahko presodila kot sporna.
davek na promet nepremičnin - odprava oziroma razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
davek na promet nepremičnin - ureditvena začasna odredba - vezanost na sporno pravno razmerje - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - potek prekluzivnega roka - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Zaradi eventualnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 pritožničina pravica, da doseže odpravo odmerne odločbe po nazorstveni pravici in s tem do učinkovitega sodnega varstva, v okoliščinah konkretnega primera ni v ničemer ogrožena. Potek roka iz 88. člena ZDavP-2 namreč ni ovira za odločanje sodišča o pritožničinem tožbenem zahtevku, saj ta rok, ki velja v davčnem postopku, sodišča v postopku upravnega spora ne zavezuje.
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
zavrženje tožbe - prepozna pritožba v upravnem postopku - status rezidenta - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Ni sporno, da je bila pritožba zoper v tem sporu izpodbijano odločbo zavržena, kar ima enak učinek, kot da pritožnik pritožbe ne bi vložil. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
URS člen 153. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZPP člen 344.
zavrženje tožbe - energetsko dovoljenje - položaj stranke v upravnem postopku - resolucija - ni upravni akt po ZUS1 - zavrnitev pritožbe - vročitev odgovora na pritožbo
Resolucija Državnega zbora po ustavnem redu Republike Slovenije ni predpis, ki bi lahko imel zavezujoče učinke (153. člen Ustave) in je po svoji pravni naravi programski dokument, ki opredeljuje politiko Državnega zbora na določenem področju, kot to pravilno obrazloži tudi sodišče prve stopnje.
Resolucija v izpodbijanem delu ne ustvarja nobenih pravnih učinkov, s katerimi bi neposredno vplivala na pravni položaj fizičnih ali pravnih oseb. Vprašanje, ali kateri od predpisov nalaga upoštevanje Resolucije pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah, za odločitev v tem upravnem sporu ni bistveno. Tudi taka morebitna določba zakona ali podzakonskega predpisa namreč ne spreminja pravne narave same Resolucije. Način in dopustnost uporabe določb Resolucije v drugih upravnih postopkih je tako lahko predmet presoje le v upravnem sporu zoper akte, ki so v njih izdani.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za spremembo tožbe, na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pa pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
ZPP člen 112, 112/2, 367, 367/1, 374, 374/1. ZUS-1 člen 74, 74/1.
dopuščena revizija - potek roka za revizijo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - dovoljene pritožbene novote - ugoditev pritožbi - prepozna revizija
Procesno dejansko stanje glede pravočasnosti vložitve revizije je nepopolno ugotovljeno, in še ne daje podlage za zavrženje revizije kot prepozne na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvega odstavka 374. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo Upravnemu sodišču v nov postopek.
Odločba o zaznambi razlastitvenega postopka in prepoved razpolaganja z nepremičninami nima pravne narave procesnega akta postopka razlastitve, čeprav z njim postopek odločanja o razlastitvi še ni končan. Stališče Upravnega sodišča, da je izpodbijana odločitev upravnega organa zgolj procesne narave, je torej napačno.
Ker še ni bilo odločeno o pritožbi zoper izpodbijano odločitev upravnega organa prve stopnje, to pomeni, da upravni akt ni postal dokončen. Zaradi tega ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu, saj dokončni akt, ki bi ga bilo glede na prvi in tretji odstavek 2. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, v času vložitve te tožbe še ni bil izdan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00066905
ZMZ-1 člen 64, 65. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 75, 75/1, 75/1-2. ZPP člen 226, 286b,.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna zahteva - zavrženje zahteve - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - zavrnitev nadzorstvene pritožbe
V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo s tem povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje (npr. da bi bila nezakonito zavrnjena izvedba kakšnega predlaganega dokaza v upravnem sporu).