V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.
ZPP člen 367b, 36.b/4, 367.b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - sporno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - neopredeljen odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije izpostavljena vprašanja niso natančna in konkretna, iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, pa ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
ZRLI člen 50, 52, 52/4, 53b, 53b/3. ZVRK člen 1, 1/3, 3, 3/1, 3/2, 3/6, 4, 4/1, 17, 17/3. ZVS člen 2, 4, 4/1, 8. URS člen 3, 7, 39, 41, 42, 44, 90. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
referendum - zakonodajni referendum - ugotovitev izida glasovanja - referendumska kampanja - organizator referendumske kampanje - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - javni zavod - verska skupnost - zdravniška organizacija - svoboda izražanja - ločitev države od verskih skupnosti - informiranje volivcev - pravica do informiranosti - poštenost referendumskega postopka - vpliv na referendumski izid
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid.
Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora.
Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji.
Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
ZPP člen 367a, 367c. ZUS-1 člen 22. ZDoh-2 člen 98, 101.
pomembno pravno vprašanje - enotna uporaba prava - pravna varnost - razvoj prava prek sodne prakse - aleatorna pogodba - davek na dediščine in darila - vrednost kapitala ob pridobitvi - primerljiva tržna vrednost - cena - čas pridobitve kapitala - sklenitev pogodbe - datum smrti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?
2. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da je v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi treba uporabiti cenitev, ki mora poleg vrednosti premoženja vključevati tudi stroške, ki jih je imel davčni zavezanec kot preživljalec za skrb in nego preživljanca?
3. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala, v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljanca?
pritožba v upravnem sporu - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - procesne predpostavke - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje pritožbe
Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa kot v številnih drugih pritožbenih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče njegove pritožbe zavrglo prav na podlagi ugotovitve, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče pritožnika ni ponovno pozivalo, naj izkaže, da izpolnjuje zahtevani kvalificirani pogoj.
odločba, izdana po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe - upravni postopek ni končan - akt zoper katerega je možen upravni spor - dokončen upravni akt - upravni spor
V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljena odločba organa prve stopnje, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku pritožnice za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne odločiti ponovno. Zoper novi akt bo imela pritožnica pravico do pritožbe v upravnem postopku in ko bo odločeno o morebitni pritožbi, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo pritožnici torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločbo o zahtevi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice (kar vse je pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu že Upravno sodišče). Zahtevek glede dovoljenja za poslovanje podružnice je namreč s tem ostal nerešen in bo prvostopni organ moral o njem ponovno odločiti ter izdati novo odločbo.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožnica je bila seznanjena z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo izkazovanja kvalifikacije in posledicami opustitve, zato je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
gradbeno dovoljenje - državna cesta - razlastitev - svetovalno mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prekinitev postopka
Evropsko sodišče za človekove pravice se zaprosi za svetovalno mnenje v zvezi z razlago 1. člena Protokola št. 1. k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede zahtev učinkovitega varstva lastninske pravice v postopkih odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo državne ceste še pred razlastitvijo lastnika nepremičnine, po kateri bo taka cesta potekala.
CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI SPOR - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00091216
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22. ZVCP-1 člen 102. ZVoz-1 člen 63.
vozniško dovoljenje - javna listina - veljavnost - poseganje v pridobljene pravice - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je bilo kršeno materialno pravo s tem, ko tožniku ni bilo izdano vozniško dovoljenje z veljavnostjo do 80. leta starosti, pač pa mu je bilo izdano samo za dobo 10 oziroma 5 let (v odvisnosti od kategorije motornega vozila), čeprav za slednje v zakonodaji ni materialne podlage glede na to, da je vozniško dovoljenje za vse navedene kategorije pridobil pred 19. 1. 2013 in mu od pridobitve dalje vozniško dovoljenje ni nikoli prenehalo veljati?"
pritožba v upravnem sporu - narava upravnega spora - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega varstva
Upravni spor ni zgolj sredstvo za zagotavljanje pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) temveč s sodnim varstvom na prvi stopnji zagotavlja tudi pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) zoper odločitev oblastnih organov o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov.
O zatrjevani neustavnosti prvega odstavka 73. člena ZUS-1, ker naj bi nedopustno omejevala pravico do pritožbe, je Ustavno sodišče že odločalo in z odločbo U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 odločilo, da ta določba ni v neskladju s 25. členom Ustave. Pri tem je pojasnilo, da takšna zakonodajna rešitev odraža naravo postopka, saj sodišče v upravnem sporu že opravlja funkcijo "drugega pravnega sredstva" (25. člen Ustave) s tem, ko presoja, ali je bilo v postopku pred izdajo upravnega akta pravilno ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi tega dejanskega stanja glede na materialnopravno normo pravilno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091413
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2. URS člen 22.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev pravice do enakega varstva pravic - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - prepričljiva dokazna ocena
Upravno sodišče se je opredelilo do pritožnikovih navedb in predloženih poročil, zato je očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic očitno neutemeljen. Presoji Upravnega sodišča o (ne)relevantnosti poročil in sodbe ESČP ter neizkazani stopnji resnosti ugotovljenih pomanjkljivosti pritožnik vsebinsko ne ugovarja. Zgolj nestrinjanje z razlogi Upravnega sodišča pa ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Po presoji Vrhovnega sodišča opisana dokazna ocena Upravnega sodišča temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in prepričljivi.
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 19, 19/1, 19/1-a), 19/4. 30, 30/3. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 31, 31/1.
dopuščena revizija - dvostranska mednarodna pogodba - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - Avstrija - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - Vzorčna davčna konvencija OECD - pomen izrazov - komentar - sredstvo razlage - izjema - nadomestilo - država pogodbenica - politična enota - organ lokalne uprave - neposredni prejemnik storitve davčnega zavezanca
Če sta obe državi pogodbenici članici OECD in sta pri sklenitvi dvostranske pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi sledili besedilu Vzorčne konvencije, potem je mogoče šteti, da sta želeli v dvostranski pogodbi uporabljenim izrazom dati pomen, ki je razviden iz Vzorčne konvencije in iz komentarja njenih določb. Tako ugotovljenemu pomenu izrazov je torej mogoče pripisati "obči pomen" v smislu prvega odstavka 31. člena DKPP. Komentar Vzorčne konvencije je zato pomembno dodatno sredstvo za razlago mednarodne pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi, ne glede na to, da sam zase ni formalnopravno zavezujoč.
Izjema izključne obdavčitve dohodka v državi izplačevalki dohodka iz prvega odstavka 19. člena BATIDO se uporabi, če 1) nadomestilo (razen pokojnine) izplača država pogodbenica, politična enota ali organi lokalne uprave, 2) gre za plačilo v zvezi s storitvami, ki so opravljene za to državo pogodbenico ali njeno ožjo politično enoto in 3) opravljene storitve niso v zvezi s posli, ki jih opravlja država pogodbenica oziroma njene ožje politične enote (četrti odstavek 19. člena BATIDO).
začasna odredba - nujen ukrep - odlog izvršitve upravnega akta - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - vsebinska zveza - težko popravljiva škoda - koncesija - podaljšanje rudarske pravice - iztek veljavnosti pogodbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča predstavlja začasna odredba po 32. členu ZUS-1 nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Ker je namen začasne odredbe zagotoviti učinkovitost sodnega varstva v upravnem sporu, začetem zaradi nestrinjanja z odločitvijo, ki je predmet izpodbijanja, mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena. Tak pa bo v primerih, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja.
Tako je tudi regulacijska začasna odredba iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim (v obravnavani zadevi med zavrnitvijo vloge za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice) in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091213
ZMZ-1 člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - presoja dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - protest - pravica do zbiranja in združevanja
Če se Upravno sodišče pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi le opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že toženka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve Upravnega sodišča ni mogoče šteti za arbitrarno.
Če je posameznik zaradi same udeležbe na protestu kakorkoli neupravičeno sankcioniran, o pravici do zbiranja in združevanja ter s tem povezanimi pravicami ni mogoče govoriti.
upravno sodišče - zunanji oddelek pristojnega sodišča - pristojnost - upravni spor - stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti - nedovoljena zahteva
Upravno sodišče je edino v Republiki Sloveniji stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen. S tem stališčem Vrhovno sodišče usklajuje svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je o tovrstnih predlogih odločalo na podlagi 67. člena ZPP, ki pa ga po novem stališču ni mogoče uporabiti v upravnem sporu.
URS člen 14, 14/2. ZNISESČP člen 3, 3/1, 3/1-1. ZPONDV člen 2, 2/1.
verifikacija stare devizne vloge - varčevalci Ljubljanske banke - izračun obresti - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neprimerljivost pravnih položajev - zavrnitev revizije
Po presoji Vrhovnega sodišča so položaji varčevalcev v bankah na ozemlju Republike Slovenije, ki jih ureja ZPONDV, ter položaji varčevalcev v Glavnih podružnicah LB Zagreb in Sarajevo, ki jih ureja ZNISESČP, v delu, kjer ta zakona obračun obresti urejata različno, že v izhodišču neprimerljivi.
Na obdobje po 1. 1. 1993 se ZPONDV, kar se tiče obresti, nanaša le v zelo omejenem obsegu, dejansko obrestovanje pa je odvisno od načina (omejenega) razpolaganja imetnikov "starih" deviznih vlog s temi vlogami. Vse oblike delnega razpolaganja (delna izplačila, delna vezava vloge, vrednostni papirji banke ali prenosljive obveznice RS) so usmerjene k zmanjšanju zneskov, ki štejejo za "stare" devizne vloge in s tem k zmanjšanju zneskov, za katere se uporablja obrestna mera, ki jo določa ta zakon. Glede na zakonske rešitve je mogoče zanesljivo sklepati, da je ta obrestna mera v relativno kratkem obdobju veljala le še za manjši del sredstev, ki so ob uveljavitvi zakona predstavljala "stare" devizne vloge, obrestovanje pretežnega in s potekom časa vedno večjega dela teh sredstev pa ni bilo več predmet urejanja tega zakona. Poleg tega so bile obrestne mere z ZPONDV določene za obdobje po uveljavitvi zakona, torej "za naprej", in to v zelo negotovih ekonomskih in političnih razmerah.
Poleg tega so bile "stare" devizne vloge komitentov glavnih podružnic LB v Sarajevu in Zagrebu deponirane pri bankah, ki so delovale v drugačnem tržnem in ekonomskem okolju kot banke v Sloveniji, bile pa so tudi predmet intenzivnega zakonskega urejanja posameznih držav. Posledično ni mogoče pričakovati, da bi imetniki teh vlog v obdobju do uveljavitve ZNISESČP za svoje vloge prejeli povsem enake obresti kot imetniki vlog v slovenskih bankah. Povedano drugače: enakopravnost varčevalcev po ZPONDV in ZNISESČP že zaradi različnih okolij in obdobij, na katere se nanašajo obrestne mere, ne more pomeniti zgolj matematično enakega obračuna obrestne mere.
upravno sodišče - zunanji oddelek pristojnega sodišča - pristojnost - upravni spor - stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti - nedovoljena zahteva
Upravno sodišče je edino v Republiki Sloveniji stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen. S tem stališčem Vrhovno sodišče usklajuje svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je o tovrstnih predlogih odločalo na podlagi 67. člena ZPP, ki pa ga po novem stališču ni mogoče uporabiti v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00091040
Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb člen 3, 19. ZPP-E člen 367a, 367c/2. ZUS-1 člen 22.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravna varnost - enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - predlog za predhodno odločanje SEU - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - občina - podružnica - lekarna na območju druge občine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po presoji Vrhovnega sodišča predlagana vprašanja za SEU (štiri od njih temeljijo na stališču, da je treba v obravnavanem sporu uporabiti Direktivo 2014/23) niso relevantna za odločitev v zadevi in tudi iz predloga ne izhaja njihova jasna povezava s predmetom spora ter nosilnimi stališči v izpodbijani sodbi. Ta je mogoče strniti, da je bila tožničina zahteva za izdajo dovoljenja za lekarniško podružnico v Občini Dravograd utemeljeno zavrnjena, ker tožnica ni koncesionarka, ki bi v predhodnem (posebnem) konkurenčnem postopku pridobila pravico do opravljanja lekarniške dejavnosti v tej občini in bi posledično v njej že imela lekarno, katere podružnico želi odpreti, z izpodbijanim aktom pa tudi ni bilo odločeno v postopku izbora za pridobitev koncesije (toženka namreč ni izdala koncesijskega akta, ni objavila javnega razpisa za podelitev koncesije in ni vodila postopka podelitve koncesije, v katerem bi tožnica konkurirala), zaradi česar se za presojo spornega razmerja niti navedena direktiva ne uporablja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00091039
Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb člen 3, 19. ZUS-1 člen 22. ZPP-E člen 367a, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravna varnost - enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - predlog za predhodno odločanje SEU - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - občina - podružnica - lekarna na območju druge občine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica vsa predlagana vprašanja za SEU gradi na stališču, da je treba v obravnavanem sporu uporabiti Direktivo 2014/23/EU, saj v vprašanjih problematizira skladnost ravnanja toženke oziroma države članice z določbami te direktive. Po presoji Vrhovnega sodišča pa ta vprašanja niso relevantna za odločitev v zadevi in tudi iz predloga ne izhaja njihova jasna povezava s predmetom spora ter nosilnimi stališči v izpodbijani sodbi. Ta so, da je bila tožničina zahteva za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v Občini Ajdovščina utemeljeno zavrnjena iz razloga, (i) ker tožnica ni koncesionarka, ki bi v predhodnem (posebnem) konkurenčnem postopku pridobila pravico do opravljanja lekarniške dejavnosti v navedeni občini in bi posledično v njej že imela lekarno, katere podružnico želi odpreti, (ii) ker se zahtevano dovoljenje za poslovanje nanaša samo na podružnico (organizacijsko enoto) na navedeni način ustanovljene lekarne in (iii) ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno v postopku izbora za pridobitev koncesije (toženka namreč ni izdala koncesijskega akta, ni objavila javnega razpisa za podelitev koncesije in ni vodila postopka podelitve koncesije, v katerem bi tožnica konkurirala), zaradi česar se za presojo spornega razmerja tudi navedena direktiva ne uporablja.