ZBPP člen 2, 2/3, 27, 27/1, 28, 31a, 34, 34/2. ZUS-1 člen 12, 12/3. ZDSS-1 člen 7, 7/1-7
spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani - brezplačna pravna pomoč - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do socialnih prejemkov - pristojnost delovnega in socialnega sodišča
Za odločitev v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v zvezi z odločanjem o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bistveno, za kakšno vrsto zadeve prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Za odločanje o sporu zaradi priznanja pravice do občinske denarne socialne pomoči je pristojno socialno sodišče, posledično pa je za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu pristojna Strokovna služba za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - procesne predpostavke za tožbo in začasno odredbo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je torej vložitev tožbe, ki mora biti pravočasna, popolna, razumljiva ter izpolnjevati druge z zakonom določene pogoje, da lahko uspešno prestane predhodni preizkus. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za vsebinsko odločanje mora torej še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti poleg drugega tudi presojo, ali ima tožeča stranka aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt.
začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Pritožnica temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe (nastanka težko popravljive škode) ni izkazala. Konkretno bi namreč morala navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva. Pritožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe v smislu izkazovanja težko popravljive škode navedla zgolj to, da je upokojena in da bi jo takojšnja izvršitev denarne kazni lahko zelo prizadela in onemogočila celo njeno preživljanje. Te navedbe, brez kakršnihkoli dokazil, za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu ne zadoščajo.
začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - pavšalne navedbe
Tudi če drži pritožbena navedba, da zaradi učinkovanja izpodbijanega dovoljenja takega dovoljenja za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice ni mogoče izdati drugi pravni osebi, to samo po sebi ni razlog za izdajo začasne odredbe. Če je tako pravno stanje podlaga za nastanek škode, jo mora stranka izkazati. Te pa pritožnik s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspel izkazati.
OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00028676
URS člen 19, 21, 34, 35, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZPP člen 19, 23. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3. OZ člen 134. ZPP člen 1, 23
procesne predpostavke za vložitev tožbe - subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva človekovih pravic - plačilni nalog - postopek o prekršku - drugo primarno sodno varstvo - drugo učinkovito sodno varstvo - ni upravni akt - ravnanje policije - kršitev osebnostnih pravic - oblika tožbenega zahtevka - odškodninski zahtevek - ugotovitveni zahtevek - pravdni postopek - odstop stvarno pristojnemu sodišču
Niti dejanje policistov v obravnavanem primeru niti izdani plačilni nalog, ki ga je PP Slovenske Konjice izdala v postopku o prekršku, ne predstavljata upravnega akta v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Za ugotovitev nezakonitosti plačilnega naloga oziroma za njegovo odpravo je zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku, zato niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora. Sodno varstvo osebnostnih pravic je na podlagi 1. člena ZPP zagotovljeno v civilnem sporu po pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
Glede na dejansko stanje zadeve pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o zahtevani začasni odredbi, saj si tudi v primeru ugoditve zahtevi in izdaji predlagane začasne odredbe svojega pravnega položaja ne bi več mogel izboljšati. S predlagano začasno odredbo (ki jo je vložil skupaj s tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa toženke) je namreč zahteval zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa toženke (in s tem zadržanje predložitve seznama primernih kandidatov predstojniku) in zadržanje izbire in imenovanja kandidata na položaj generalnega direktorja FURS. Tako odločitev pa je tožena stranka (glede na obvestilo) že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
dovoljenost revizije - razrešitev sodnega cenilca - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - zavrženje revizije
Vprašanji ne izpostavljata kršitve Upravnega sodišča glede odločitve o uporabi (drugega odstavka) 164. člena in 190. člena ZUP ali glede pristojnosti ministra v zvezi z razlago in uporabo izvedenskih mnenj, temveč je zatrjevane kršitve mogoče razbrati zgolj iz obrazložitve revizije. Tudi sicer prvo vprašanje za odločitev v zadevi ni pomembno, saj izpodbijana sodba na teh določbah ZUP ne temelji.
ZSV člen 85. ZUS-1 člen 2, 5. ZPP člen 377, 374, 374/2
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - predlog za delegacijo pristojnosti - procesni sklep - sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - krajevna pristojnost - Center za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
ZPP člen 374, 374/2. ZPP-E člen 125, 125/3. ZUS-1 člen 22, 22/1
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nedovoljena revizija - vložitev predloga za dopustitev revizije - nedopuščena revizija
Drugi odstavek 374. člena ZPP, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, določa, da je revizija nedovoljena, če (med drugim) ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnici predloga za dopustitev revizije sploh nista vložili (in tega v pritožbi ne izpodbijata). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Revizija pritožnic je bila torej nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka.
ZDT-1 člen 72, 72/1-7, 72/2-5, 74. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4, 4
državni tožilec - državnotožilski svet - ocena tožilske službe - strokovno opravilo - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - prenehanje državnotožilske funkcije - ugotovitvena odločba - tožba po 4. členu ZUS-1
Ocena državnotožilske službe je po svoji vsebini strokovno opravilo in ne upravno odločanje. Zakonska posledica ocene, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, je res v tem, da mu z dnem, ko mu je vročena dokončna negativna ocena preneha funkcija, vendar pa, lahko ta posledica po svoji naravi nastane le na podlagi posamičnega in konkretnega upravnega akta, ki ga izda pristojni organ. Pristojnost za odločitev o prenehanju državnotožilske funkcije pa zakon izrecno podeljuje Vladi, ki o tem izda ugotovitveno odločbo, zoper katero ima državni tožilec zagotovljeno sodno varstvo. Pritožnica je to sodno varstvo tudi uveljavljala in s tožbo zoper ugotovitveno odločbo Vlade uspela.
ZZavar-1 člen 483, 483/3, 483/11, 483/12. ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4. ZS člen 113a. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58-5
odločba Agencije za zavarovalni nadzor - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - molk upravnega organa - zakonska fikcija negativne odločitve upravnega organa - zakonska fikcija pozitivne odločitve upravnega organa - pravna domneva - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - zavrnitev predloga - dopuščena revizija
Temeljni namen instituta molka organa je, da zagotavlja strankam možnost varstva njihovih pravic, a le, če organ ne izvršuje svojih pristojnosti oziroma če molči. V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko je upravni organ pravočasno izdal zavrnilno odločbo, ki je v upravnem sporu odpravljena in je zadeva vrnjena istemu organu v ponovni postopek, uporaba instituta fikcije izdane pozitivne upravne odločbe ne pride v poštev na tak način, kot si je to zamislila revidentka. Njeno stališče, da ima toženka za izpeljavo prvotnega in ponovljenega postopka skupaj pač na voljo 60 delovnih dni (iz tretjega odstavka 483. člena ZZavar-1), sicer nastopi fikcija pozitivne upravne odločbe, je pravno zmotno. Institut fikcije izdane odločbe zaradi molka organa je namreč namenjen sankcioniranju neaktivnosti upravnega organa, ne more pa predstavljati "bližnjice" stranke k izdaji zanjo ugodne upravne odločbe na način, kot ga uveljavlja revidentka. Postopkovnim in materialnopravnim kršitvam ter kršitvam glede ugotovljenega dejanskega stanja so namenjeni postopki s pravnimi sredstvi.
ZJF člen 77, 77/1, 77/3,. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-6
odpis dolga - akt poslovanja - upravno pravno razmerje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Razmerje po 77. členu Zakona o javnih financah - ZJF (obravnava prošnje za odpis dolga) ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko, pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje ampak za odločitev v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku).
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZIN člen 24, 24/4, 28. ZUP člen 44, 135, 229, 246, 246/4
inšpekcijski postopek - prijavitelj začetka inšpekcijskega postopka - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - položaj stranskega udeleženca - vročitev odločbe - ustavitev inšpekcijskega postopka
Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku le zavezanec in da vlagatelj prijave tega položaja nima. Tako vlagatelj prijave v inšpekcijskem postopku ni stranka, vendar lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca, če izkaže svoj pravni interes, pri čemer samo zaradi tega, ker je vložil prijavo, še ne pridobi statusa stranskega udeleženca. V pritožbi zatrjevani dejstvi, da je upravni organ pritožniku odločbi na njegovi dve zahtevi poslal in da ju je pritožnik osebno prevzel, samo po sebi ne pomenita, da mu je upravni organ s tem priznal položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku.
ZS člen 61, 71,. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3
dopuščena revizija - letni razpored dela sodnikov - razporeditev sodnikov - trajanje - pristojnost za odločanje - učinek odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v sporih glede razporeditev okrajnih sodnikov na sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS? In če, ali brez predhodno izvedenega postopka presoje letnega razporeda dela in ali je za veljavnost take razporeditve potreben še akt predsednika sodišča ter ali lahko skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS brez izjeme traja skupno največ tri leta?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00027983
ZMZ-1 člen 49, 49/8, 51, 51-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4
dopuščena revizija - mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - odstop od sodne prakse - priznanje statusa - mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašana ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito v primeru, ko namerava na podlagi osmega odstavka 49. člena v povezavi s prvo alinejo 51. člena ZMZ-1 prošnjo prosilcev za mednarodno zaščito zavreči kot nedopustno, dolžan ugotavljati tudi posebne okoliščine prosilcev, če bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do kršitve pravice prosilcev iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 3. člena EKČP.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - standard natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR
VS00028017
URS člen 19. ZUS-1 člen 4, 4/1. ZTuj-1C člen 64, 64/4, 76, 78, 81
omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - poseg v ustavno pravico - osebna svoboda - odstranitev tujca iz države - zavrženje tožbe - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Pritožnik je imel v zvezi z njegovo nastanitvijo v Center za tujce v Postojni možnost pravnega sredstva oziroma sodnega varstva v upravnem sporu, a te svoje pravice ni izkoristil, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe, ki jo je vložil na podlagi 4. člena ZUS-1. Čas bivanja tujca v postopku mednarodne zaščite se ne všteva v čas nastanitve v centru za tujce.
predlog za dopustitev revizije - dovoljeno pravno sredstvo - zavženje predloga
Iz ureditve pravnih sredstev v ZLV (ki so v tem zakonu celovito urejena) ne izhaja, da bi bila zoper odločitev sodišča prve stopnje dovoljena revizija. Ker revizija zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena, ni dovoljen niti predlog za njeno dopustitev.
ZN člen 6, 10a,. ZUS-1 člen 20, 20/3, 27, 27/1-2, 52
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - strokovna usposobljenost kandidata - strokovna komisija - ocena strokovne komisije - strokovna ocena - nedovoljena tožbena novota - nova dejstva ali novi dokazi - dvom o nepristranosti - ugoditev pritožbi
V postopku izbire in imenovanja notarja je pristojnost ministra (poleg preverjanja zakonitosti izbirnega postopka) na podlagi relevantnih določb ZN izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije, ki je v okviru presoje strokovne usposobljenosti obe kandidatki ocenila z enako oceno. To pomeni, da tožnica z ugovorom, da je strokovno bolj usposobljena kot stranka z interesom, po vsebini izpodbija strokovno oceno. Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, pa po ustaljeni sodni praksi ni in ne more biti predmet spora v upravnem sporu zoper odločbo o imenovanju notarja, saj je tudi v teh primerih ocena izbirne komisije strokovne narave. Prav tako ponovno vrednotenje doseženih rezultatov strokovne usposobljenosti v smislu, da bi se do njih ponovno moralo opredeliti tudi ministrstvo za pravosodje (kar je v tem upravnem sporu tožeča stranka očitala toženki) ne bi bilo ne primerno (saj to sodi v okvir presoje strokovne komisije), niti potrebno (saj je bila listinska dokumentacija že presojena s strani izbirne komisije)