javni zavod - razrešitev direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pristojni organ - postopek
Ne Zakon o zavodih ne Statut zavoda (81. člen Statuta) ne določata „zakonitega predlagatelja“, ki bi edini lahko predlagal razrešitev direktorja. Odločitev o tem je avtonomna pristojnost Sveta zavoda, ki jo lahko sprejme tudi brez posebnega predloga. Kdo pa da pobudo za to, ne vpliva na zakonitost odločitve.
Ker Vrhovno sodišče ne ugotavlja obstoja pogojev za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, je predlog v skladu z drugim odstavkom 367c. člena ZPP zavrnilo.
ZUP člen 251. ZJU člen 24, 35, 39. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
premestitev javnega uslužbenca - sklep o premestitvi - obrazložitev sklepa - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dvostopenjsko odločanje
Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca, kar pomeni, da presoja zakonitosti take odločitve ne more temeljiti zgolj na prvostopenjski odločbi. Ocena sodišča, da (prvostopenjski) sklep o premestitvi ni (zadosti) obrazložen, zato ne zadošča za zaključek, da je premestitev nezakonita.
ZUJF člen 246. URS člen 14, 14/1. ZDR člen 114. ZUstS člen 1, 1/3.
javni uslužbenec - ukrepi za uravnoteženje javnih financ - začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - diskriminacija - starost - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 188. člena in 246. člena ZUJF in poleg javnofinančnega ugotovilo obstoj dodatnih ustavno dopustnih ciljev. Dodatna cilja, ki ju je zasledoval ZUJF - vzpostavitev uravnotesžene starostne strukture javnih uslužbencev in preprečitev morebitnih sporov o tem, ali je javni uslužbenec sposoben opravljati delo po določeni starosti, nista v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive 2000/78/ES in sodno prakso SEU. Pri tem je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU.
To pomeni, da je pri razlagi določbe 246. člena ZUJF upoštevalo obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih. Podrobno je obrazložilo, da Direktiva 2000/78/ES dopušča upravičenost različnega obravnavanja zaradi starosti, ob določenih pogojih pa tudi, da po stališčih SEU avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev pomeni diskriminacijo, ki pa je dopustna, če obstaja legitimen cilj in kadar so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - vzgoja in izobraževanje - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - skupni čas trajanja delovnega razmerja za določen čas
Pomembno je izpolnjevanje zahtevanih pogojev ob sklepanju pogodbo o zaposlitvi (za določen čas) in ne izpolnjevanje pogojev ob prenehanju takšnega delovnega razmerja oziroma s tem v zvezi upoštevanje dejstva, ali delavec še pred prenehanjem zadnje pogodbe o zaposlitvi izpolni vse pogoje za zasedbo delovnega mesta.
109. člen ZOFVI ne izključuje možnosti, da se delovno razmerje z istim delavcem in za isto delovno mesto ne sklene tudi večkrat in za čas, ki skupaj znaša več kot dve leti - vsakič pod pogoji, po postopku in v trajanju kot je predvideno. Ni torej utemeljen revizijski ugovor, da tožena stranka s tožnico na podlagi ZOFVI sploh ne bi smela skleniti delovnega razmerja po izteku enega leta zaposlitve.
dovoljenost revizije - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident ni izkazal, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne more več opravljati (drugega) dela, za katerega dostop do tajnih podatkov ni potreben, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Dodatna cilja, ki ju je zasledoval ZUJF - vzpostavitev uravnotežene starostne strukture javnih uslužbencev in preprečitev morebitnih sporov o tem, ali je javni uslužbenec sposoben opravljati delo po določeni starosti, nista v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive 2000/78/ES in sodno prakso SEU.
To pomeni, da je pri razlagi določbe 246. člena ZUJF upoštevalo obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih.
Po takšni presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.
URS člen 2, 3, 125. ZIU člen 9. ZSPJS-L člen 16, 17. ZSS člen 44.
dopuščena revizija - odločba ustavnega sodišča - izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi
Kakor je pojasnilo Ustavno sodišče, je ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4%.
URS člen 2, 3, 125. ZSS člen 44. ZSPJS člen 3. ZSPJS-L člen 16, 17, 18. ZIU člen 9.
izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoni
Z ZSPJS-L je bilo predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.
URS, člen 2, 3, 125. ZSPJS člen 3. ZSPJS-L člen 16, 17, 18. ZIU člen 9. ZSS člen 44.
izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoni
ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L.
Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.
V našem pravnem sistemu zakon ne more določiti zgolj lastnega ekskluzivnega upravičenja za urejanje določenih pravic in obveznosti in s tem izključiti možnost urejanja istih vprašanj z drugim zakonom, celo zakonom, ki ima naravo interventnega zakona, in se s tem postaviti nad druge zakone.
V načelu je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.
Tožnik je s kompenzacijo ur, za katere je prejel nadomestilo plače s prisojenim dodatkom v višini 30%, prejel ustrezno plačilo za opravljeno delo. Zahtevek za višje plačilo (še v višini 100% urne postavke) je brez podlage.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - čas trajanja nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas - vojak
Zakonska določba toženi stranki določa le možnost podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za največ 10 let, jo pa ne zavezuje k takemu podaljšanju, niti ne pomeni, da bi bilo z vojakom mogoče pogodbo o zaposlitvi podaljšati zgolj za obdobje, za kakršno je bila sklenjena z njim prva pogodba o zaposlitvi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 87. ZJU člen 33, 33/1, 84, 84/3, 84/4, 90. ZUTD člen 118, 118/5, 190. ZDR-1 člen 73. Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. 3. 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 1/1-c.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - uvrstitev v naziv - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je samo vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi. Ker vsebina obravnavane zadeve ni presoja pravnih podlag ali vsebine Sporazuma med ministrstvom, pristojnim za delo, in Zavodom RS za zaposlovanje, temveč pravilnost uvrstitve revidenta v naziv na podlagi ZJU, obseg pravic, ki jih je revidentu zagotavljal Sporazum, za odločitev ni pomemben, posledično pa odločitev ni odvisna od presoje, ali je bil ob izdaji izpodbijane odločbe pravilno upoštevan namen 73. člena ZDR in Direktive 2001/23, kot to revident izpostavlja z izpostavljenim pravnim vprašanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006394
ZPP člen 367a. Navodilo o povračilu stroškov za nastanitev člen 4. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 32.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - javni uslužbenci - napotitev na delo v tujino - stroški v zvezi z delom - stroški nastanitve
Revizija se dopusti glede vprašanja pravne podlage za zahtevek tožeče stranke zoper javnega uslužbenca za vračilo depozita za najem stanovanja v primeru, ko najemodajalec depozita ne vrne, in ali pobot terjatev najemodajalca iz naslova stroškov nastanitve z depozitom, ki ga je najemodajalec dolžan vrniti, zniža obveznost javnega uslužbenca pri vračilu depozita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006794
ZSV člen 56, 56/6.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - imenovanje direktorja - javni zavod - soglasje ministra
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda na podlagi določbe šestega odstavka 56. člena ZSV zahteva, da je v trenutku sprejema sklepa že podano soglasje ministra, pristojnega za socialno varstvo, in da je v trenutku sprejema že podano mnenje pristojnega organa lokalne samouprave.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006335
ZPP člen 367a. ZSPJS člen 17, 52.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - napredovanje v višji plačni razred - izvolitev v naziv
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica kot javna uslužbenka zaradi izvolitve v naziv izredni profesor upravičena napredovati v 46. plačni razred.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006671
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija s - sklep o premestitvi javnega uslužbenca - obrazloženost sklepa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je neobrazloženost oziroma premajhna obrazloženost sklepa o premestitvi že sama po sebi razlog za nezakonitost takšnega sklepa.
V primeru (in ob dejanskih okoliščinah), kot je obravnavani (ko je vlada že pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu z odločbo imenovala izbranega kandidata na mesto direktorja ARRS), bi bilo torej možno vložiti samo tožbo na podlagi druge alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki določa, da se s tožbo lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). Ugoditev ugotovitveni tožbi pa bi bila eventualno lahko podlaga za predčasno razrešitev direktorja ali razveljavitev akta o imenovanju direktorja. Vendar take tožbe (ugotovitvene) tožnik v obravnavanem primeru ni vložil.