dopuščena revizija - razlika v plači - visokošolski učitelj - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenci
63. člen ZVis konkretno določa ure neposredne pedagoške obveznosti (in dodatne pedagoške obveznosti) za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev, univerzam pa je prepuščena zgolj določitev oblik pedagoške obveznosti. Zakon je določil pedagoško obveznost z namenom zaščite kvalitete študijskega procesa, ne glede na finančne zmožnosti. Zakonsko določitev števila ur NPO in DPO za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev je treba razlagati tako, da predstavlja optimum za zagotovitev kvalitete študija, hkrati pa določa tudi njihovo najvišjo dopustno obremenitev. Vsaka dodatna neposredna pedagoška obremenitev, ki presega postavljene zakonske okvire, namreč gotovo vpliva na zmanjševanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne) kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike.
Glede na navedeno, revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - organizacijski razlog - javni uslužbenec - strokovno-tehnično delovno mesto - uradniško delovno mesto - prednostna pravica do zaposlitve
Tožena stranka je s tem, ko je z novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predvidela samo štiri delovna mesta, pri čemer so bila tri delovna mesta uradniška, eno delovno mesto pa strokovno-tehnično (komunalni delavec II), spremenila notranjo organizacijo, saj je s prej veljavnim Pravilnikom bilo sistemizirano le eno uradniško delovno mesto (direktor občinske uprave) in pet strokovno-tehničnih delovnih mest. Takšna sprememba organizacije ni navidezna, saj je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in ga nadomestila z drugačnim delovnim mestom na katerem je predvideno tudi vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji ter vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji, kar na ukinjenem delovnem mestu ni bilo predvideno.
ZSS člen 1, 4a., 33, 74, 74/1, 74/1-7, 74/3. ZJU člen 160. Zakon o funkcionarjih člen 17, 18.
prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodniku - sodni svet - pravice sodnika po prenehanju sodniške funkcije
Obstoj sodniške službe oziroma službenega razmerja sodnika je vezan na sodniško funkcijo. Ko ta preneha, preneha tudi službeno razmerje oziroma sodniška služba.
Glede sodnikovih pravic in obveznosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene z ZSS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v tem ni nobenega nedopustnega razlikovanja. Sodnikov položaj je že v izhodišču drugačen od položaja zaposlenega javnega uslužbenca, zato je razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca utemeljeno.
javni uslužbenci - uvrstitev v plačni razred - delo na zahtevnejšem delovnem mestu - neizpolnjevanje pogoja izobrazbe
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da je delavec, ki po navodilih delodajalca dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, v načelu upravičen do plače, predvidene za takšno delovno mesto, na podlagi določbe 42. člena ZDR oziroma sedanjega 44. člena ZDR-1 in to v načelu velja tudi za javne uslužbence. Pri tem pa je treba upoštevati pravila, ki veljajo pri delodajalcu glede obračunskih osnov in plač za tak primer. Tako se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo na določbe ZSPJS in Pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu.
Javni uslužbenec ob premestitvi na zahtevnejše delovno mesto v višjem tarifnem razredu ni upravičen do prenosa števila vseh napredovanj v plačnih razredih na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko uvrščen le za en plačni razred višje od plačnega razreda, v katerega je bil z doseženimi napredovanji uvrščen na prejšnjem delovnem mestu, razen, če je izhodiščni plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta v višjem tarifnem razredu že sam po sebi najmanj za en plačni razred višji od doseženega na prejšnjem delovnem mestu.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - prerazporeditev delavca - plačni razred
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oziroma premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za prerazporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - plačni razred
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oz. premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za razporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS.
plačilo razlike plače - prevedba - določitev nepravilnega delovnega mesta - nepodpisan aneks k pogodbi o zaposlitvi - plačilo po dejanskem delu
Tožena stranka je z določitvijo drugega delovnega mesta in plačnega razreda dejansko izvedla prevedbo tožnikove plače oz. določila njegovo plačo v novem plačnem sistemu. Zato je potrebno pri presoji, ali je bila tožnikova plača ob prehodu na nov plačni sistem določena pravilno, na opisan način izvedeno prevedbo presojati celovito, tako glede določitve delovnega mesta, kot plačnega razreda.
Nepravilno je stališče sodišč, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 utemeljeno štela za veljavno sklenjeno, čeprav jo tožnik ni podpisal. Pogodba o zaposlitvi, ki je ne podpišeta obe stranki, ni veljavno sklenjena, niti je ni mogoče šteti za veljavno sklenjeno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006815
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/2. ZPP člen 325.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - utemeljen razlog - učitelj - primerljivi delavci - diskriminacija - dopolnilna sodba
Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu enega učitelja matematike, medtem ko je A. A. zasedala delovno mesto pomočnika ravnatelja. Navedeni delovni mesti nista primerljivi, saj je pomočnik ravnatelja vodstveni delavec šole, ki za razliko od učitelja praviloma opravlja vodstvene naloge. Dejstvo, da ima lahko pomočnik ravnatelja v okviru svoje delovne obveznosti tudi določeno število ur pouka ter da je A. A. to obveznost izpolnila s poučevanjem zgolj treh ur matematike tedensko, ne zadostuje za zaključek, da gre za primerljivi deli. Nepravilno je tudi stališče tožnice, da bi se morala kategorija primerljivih delavcev razširiti na najširši krog potencialnih kandidatov, katerim je skupni imenovalec dejanska ali potencialna možnost poučevanja matematike. To bi pomenilo, da bi lahko bila pogodba o zaposlitvi odpovedana delavcu, ki dejansko opravlja delo na drugem delovnem mestu, čeprav se potreba po njegovem delu ni v ničemer spremenila, kar ni sprejemljivo.
ZVis člen 6, 53, 55, 56, 57. ZSPJS člen 1, 2, 7, 12, 13, 16, 19, 20.
kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - pravilnik univerze - visokošolski učitelj - napredovanje v višji naziv - začetek obdobja napredovanja - sprememba višine plače
Med posameznimi izrazi v ZSPJS je tudi izraz „naziv,“ ki je opredeljen kot poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom (2. člen ZSPJS). Glede na to opredelitev med nazive po ZSPJS spadajo tudi nazivi iz ZVis – docent, izredni profesor, redni profesor, itd.
Neutemeljeno je tolmačenje, da teh nazivov ni mogoče upoštevati ali primerjati z nazivi po ZJU.
Delovno mesto visokošolskega učitelja ni delovno mesto visokošolskega učitelja docenta, delovno mesto visokošolskega učitelja izrednega profesorja in delovno mesto visokošolskega učitelja rednega profesorja, saj so to v opisih delovnih mest navedeni le nazivi visokošolskih učiteljev, opisi del in nalog pa niso različni. V vseh nazivih se opravljajo naloge visokošolskega učitelja. Nasprotna presoja sodišča druge stopnje je zato napačna in ne upošteva obstoječe ureditve.
Javni uslužbenec torej lahko napreduje v višji plačni razred po postopku napredovanja vsaka tri leta, pri čemer je pogoj za napredovanje delovna uspešnost, ki je izkazana v napredovalnem obdobju, poleg tega pa zakon določa tudi uvrstitev v (višji) plačni razred v primeru imenovanja v naziv oziroma višji naziv. Napredovanje v višji plačni razred in določitev plačnega razreda ob imenovanju v (višji) naziv se ne izključujeta.
V primeru habilitacijskega naziva formalno ne gre za napredovanje v smislu predvidenega „horizontalnega“ napredovanja v plačnih razredih (17. člen ZSPJS), temveč za določitev višje plače zaradi višjega naziva (19. in 20. člen ZSPJS). Določba 9. člena Pravilnika opredeli tudi „napredovanje v nazivu delovnega mesta“ in določa dodatne pogoje in postopke za višjo plačo po pridobitvi višjega habilitacijskega naziva. Takšna določba ni v skladu z ZSPJS in KPDVI. ZSPJS in KPDVI namreč ne določata dodatnih pogojev in postopkov za določitev višje plače ter ne napotujeta na možnost dodatnega drugačnega urejanja z internimi pravili zavoda po pridobitvi višjega habilitacijskega naziva. To je razumljivo, saj gradita sistem, ki temelji na načelu enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - disciplinski postopek - oseba, pristojna za uvedbo disciplinskega postopka - lažja disciplinska kršitev - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - zastaranje uvedbe disciplinskega postopka
ZJU ne določa, kdaj se šteje, da se je izvedelo za kršitev in storilca, zato je pri razlagi 128. člena ZJU potrebno upoštevati tudi določbo 129. člena ZJU, ki ureja odločanje o disciplinski odgovornosti. Za uvedbo disciplinskega postopka v javnem sektorju je pristojen izključno predstojnik, v konkretnem primeru generalni direktor policije. Glede na takšno ureditev je edino logično, da subjektivni zastaralni roki za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka začne teči takrat, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki je pristojna za uvedbo postopka, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi subjektivni zastaralni rok potekel še preden bi predstojnik, ki je edini pristojen za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka, izvedel za kršitev in storilca.
prenehanje delovnega razmerja - upokojitev - vojaška oseba – upoštevanje zavarovalne dobe s povečanjem – poklicna pokojnina
Vojaški osebi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ob upoštevanju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na upravnem področju preneha. Volji delavca pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil.
ZDR člen 206. OZ člen 335, 347. ZSPJS člen 3, 3a. ZPP člen 108.
pravnomočnost odločb delodajalca o razvrstitvi v plačni razred - poseg v pravnomočno odločbo - načelo zakonitosti - začetek veljavnosti zakona - zastaranje
Ker je zakonska ureditev, na katero se sklicuje tožnica, začela veljati po 1. 7. 2005, določbi 3. in 3a. člena ZSPJS člena predstavljata pravno podlago za reševanje morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, do katerih je prišlo po datumu začetka veljavnosti navedenih določb, kljub dokončnosti in pravnomočnosti individualnih delovnopravnih aktov o plači. To pa obenem pomeni, da morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, ki so se zgodile pred 1. 7. 2005, oziroma je bil akt delodajalca pred tem datumom pravnomočen, ni mogoče naknadno sanirati z uporabo določb ZSPJS in na ta način posegati v dokončne in pravnomočne individualne delovnopravne akte o plači.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi glede na dejansko delo - določitev pravic po dejanskem delu - javni uslužbenec
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje pravic po delovnem mestu računovodja VII/2-I oziroma ustreznem delovnem mestu podsekretarja, saj zatrjevani dogovor o razporeditvi na navedeno računovodsko delovno mesto ni mogel biti realiziran, ker do ustanovitve javnega nepremičninskega sklada dejansko ni prišlo. V primerjavi z nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto računovodja VII/2-III pa je že sodišče prve stopnje za naprej tožniku priznalo pravice po ustreznem in višje vrednotenem delovnem mestu višji svetovalec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006676
ZPP člen 367a. ZObr člen 93.
predlog za dopustitev revizije - stroški izobraževanja - vojaki - šola za podčastnike - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec glede na določbe 93. člena Zakona o obrambi in 7. člena Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS ter sklenjeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja dolžan vrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
ZJU člen 26, 35, 156, 156/2, 158. ZPP člen 213, 286a., 287.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - postopek usklajevanja s sindikati - obrazloženost odločb delodajalca - ponudba ustreznega delovnega mesta
Odločba prvostopnega organa in odločba Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca.
Bistveno je, da je bil dokazni predlog podan pravočasno (prvi odstavek 286. člena). Kdaj (na katerem naroku za glavno obravnavo) bo sodišče predlagane dokaze izvedlo, je njegova presoja.
ZObr člen 92, 92/11. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10.
nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja zaradi izpolnitve pogojev za poklicno upokojitev - vojaki
Glede na to, da 10. odstavek 413. člena ZPIZ-2 glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr (ta kot pogoj za enostransko prenehanje delovnega razmerja določa pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih pogojih, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodatna doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja) izrecno napotuje na določbo 204. člena ZPIZ-2, ki pa se nanaša le na pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, celote navedenih določb ni mogoče razlagati drugače kot tako, da vojaški osebi delovno razmerje na podlagi odločbe ministra preneha, najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi - zagotavljanje pravic, ki niso predvidene z zakonom ali kolektivno pogodbo
Določba tretjega odstavka 16. člena ZJU pomeni, da delodajalec javnemu uslužbencu (tudi v pogodbi o zaposlitvi) ne sme zagotavljati pravic, ki sploh niso predvidene z zakonom, podzakonskimi predpisi ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
Višina dogovorjene odpravnine ni imela podlage v zakonu, kolektivni pogodbi ali podzakonskem predpisu, zato tožena stranka, ne le da takšne višje odpravnine ni bila dolžna izplačati, temveč, glede na povsem jasno zakonsko določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU, tega tudi ni smela storiti.
ZSPJS člen 13, 19, 19/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Aneks člen 3.
dopuščena revizija - imenovanje v višji naziv - uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenci - visokošolski učitelji
Za tožnico imenovanje v višji naziv, kljub napredovanjem v prejšnjem nazivu, ne pomeni uvrstitve v isti ali nižji plačni razred. Tožnica je bila pred imenovanjem v naziv redna profesorica uvrščena v 47. plačni razred v nazivu izredna profesorica. Za visokošolskega učitelja je z nazivom redni profesor je v kolektivni pogodbi dejavnosti določen kot osnovni 50. plačni razred (sicer pa razpon med 50. in 55. plačnim razredom). Ta plačni razred torej ni isti ali nižji, kot je bil plačni razred pred imenovanjem v naziv redna profesorica.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - dodana doba - izpolnitev pogojev za upokojitev
Prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju na podlagi enajstega odstavka 92. člena ZObr za delavca ne pomeni hkrati obveznosti upokojitve. Pomeni le, da mu ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, z upoštevanjem dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na obrambnem področju preneha. Njegovi volji pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil.