ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. KZ-1 člen 54.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - rok za zastaranje
Sodišči sta potrdili izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (peti odstavek 58. člena ZObr). Pri tem sta upoštevali, da je tožnik s svojim ravnanjem večkrat in v daljšem časovnem obdobju kontinuirano težje kršil vojaško disciplino. Kot bistveno sta upoštevali tožnikov položaj in strogo hierarhično ureditev v vojski. Ravno zaradi visokega položaja se je od njega pričakoval višji nivo ravnanja in obnašanja, ker mora biti zgled drugim pripadnikom SV, hkrati pa s svojim ravnanjem predstavlja SV. Ob obstoju te okoliščine nenazadnje pa tudi dejstva, da je šlo za večje številko kršitev in da imajo dejanja tožnika znake kaznivega dejanja, na izbiro milejšega disciplinskega ukrepa niso mogle vplivati okoliščine, ki jih je navajal tožnik, in sicer da je starejši delavec, ki do obravnavane kršitve še ni bil disciplinsko kaznovan, in je bil za svoje delo tudi pohvaljen in nagrajen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00010566
ZVis člen 37. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da 37. člen ZVis določa letno pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev.
javni uslužbenec - prevedba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlika v plači - izvršljiva sodna odločba
Zmotno je stališče, da je z uveljavitvijo ZSPJS prenehala veljati pogodba o zaposlitvi iz leta 2007. Prevedba je posegla zgolj v plačo kot enega od elementov pogodbe o zaposlitvi, medtem ko so ostali elementi pogodbe o zaposlitvi ostali nespremenjeni.
Sodišče se zmotno sklicuje na določbi 3. in 3a. člena ZSPJS, ki urejata primer neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. V konkretnem primeru ne gre za to, da bi bila tožniku plača v pogodbi o zaposlitvi iz leta 2007 določena nezakonito. Dolžnost tožene stranke, da tožniku plača več, kot je znesek plače po pogodbi o zaposlitvi iz leta 2007 namreč ne izhaja iz te pogodbe pač pa iz izvršljive sodne odločbe.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zdravnik - hujša kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da so ugotovljene prav vse kršitve, navedene v odpovedi, v kolikor že ena od njih sama zase predstavlja utemeljen in resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnik nastavil kalijev klorid pacientu s hiperkalijemijo, ob vednosti, da bi vnos le-tega pri tem pacientu povzročil smrt in namerno vzbujanje prepričanja pri sodelavcih, da je storil kaznivo dejanje zoper življenje in telo, s čimer je pri njih povzročil zmedo in paniko, že samo po sebi predstavlja tako kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je izredna odpoved utemeljena. Kršitev je tako podana že s samo odreditvijo kalijevega klorida na način kot je to storil tožnik, ne glede na to, ali je do vnosa v pacienta tudi dejansko prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev delovnih obveznosti - pridobitev protipravne premoženjske koristi - javni uslužbenec
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 je, da je storilcu denar zaupan v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da mora imeti storilec pravico razpolagati z denarjem na pravno veljaven način.
Ni mogoče izključiti obstoja kršitve delavca samo zato, ker delodajalec o nečem ni izdal izrecnih navodil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - denarna sredstva - oškodovanje
Tožnica je bila javna uslužbenka, zaposlena pri toženi stranki, ki je uporabnik javnih sredstev (financira se iz občinskega proračuna). Z odobravanjem in realizacijo plačil za delo, ki ga družba A. A. d.o.o. ni opravila, je omogočila nezakonito oziroma nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in je ta res nastala. S tem je kršila delovne obveznosti, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev.
ZJU člen 24, 24/1. ZUP člen 95, 95/1, 95/2. ZDR-1 člen 85, 85/2. ZPP člen 144.
fikcija vročitve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepravilna vročitev - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor
Za odločitev, ali je bil delavcu zagovor omogočen in ali je bil pravočasno seznanjen z očitanimi kršitvami, da bi lahko pripravil zagovor, je pomembno, kdaj mu je bilo pisanje z vabilom na zagovor vročeno.
Glede na določbo 95. člena ZUP bi vročevalec lahko pisanje pustil na vratih stanovanja in bi se štelo, da je vročitev opravljena le, če bi tožnik tega dne ob poskusu vročitve sprejem odklonil. Ob dejanski ugotovitvi, da ga ni bilo doma (in torej vročitve ni mogel odkloniti), je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da s tem, ko je vročevalec pisanje pustil na vratih stanovanja, vročitev ni bila opravljena.
Tožnik po izteku zakonskega roka za odpravo kršitve (odjave iz zavarovanja) v roku nadaljnjih osmih dni ni vložil pritožbe na Komisijo za pritožbe, zato procesna predpostavka za vložitev tožbe ni izpolnjena.
Ker se sodišče druge stopnje do zakonitosti zatrjevane ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni opredelilo, pravočasnost njenega izpodbijanja pa je vezalo na vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, namesto na trenutek, ko je začel teči rok za vložitev tožbe takšne odpovedi, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Tožba za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti prepozna zato, ker v zakonskem roku ni bila izpodbijana predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poseg v spolno nedotakljivost - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da je v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi podala številne navedbe, do katerih se sodišče druge stopnje ni opredelilo, čeprav so pomembne za presojo tožnikove pravice do reintegracije.
Pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok je glede na naravo njegovega dela bistvena okoliščina zaupanje med vsemi udeleženci, kar vključuje tudi starše otrok. Zgolj dejstvo, da je bila oseba v kazenskem postopku, resda ne more samo po sebi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, lahko pa zaradi narave tožnikovega dela v konkretnem primeru pomembno vpliva na zaupanje med udeleženci oziroma na normalen potek delovnega procesa.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZVis člen 57. - člen 227. - člen 12.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - visokošolski učitelj - postopek izvolitve v naziv
Sodišče je pri presoji, ali je bila tožnikova vloga v skladu z 227. členom Statuta Univerze v Ljubljani pravočasna, pravilno upoštevalo določbo 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani. Glede na to, da je tožnik vlogo za ponovno imenovanje v naziv podal šele 17. 12. 2015, kar je tri mesece pred iztekom veljavnega naziva, je sodišče pravilno zaključilo, da tožnik ne uživa pravnega varstva po 227. členu Statuta, saj njegova vloga ni bila pravočasna.
Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. V ZVis ni določb, ki bi vprašanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta vezale na dokončnost oziroma pravnomočnost postopka habilitacije.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 25/1, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/2.
javni uslužbenec - zahteva za odpravo kršitve - sodno varstvo - procesna predpostavka
Tožnik je na toženo stranko naslovil zahtevo za odpravo kršitev, ker ga je tožena stranka odjavila iz delovnega razmerja in vseh socialnih zavarovanj, ne da bi ga obvestila o kakšnem ukrepu oziroma odločitvi, ki bi lahko bila podlaga za takšno odjavo.
Takšna zahteva za odpravo kršitev javnemu uslužbencu ne daje podlage, da lahko vloži tožbo neposredno na sodišče, temveč mora v skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) v roku osmih dni po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 24. člena ZJU najprej vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe pri Vladi RS. Šele zoper njen sklep ali pa njen molk lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo pred sodiščem.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - zelo hude posledice - neizkazane posledice - izjemno napredovanje
Revident v reviziji pojasnjuje sicer svoja stališča glede zmotne uporabe materialnega prava, vendar pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi tako, da bi zadostil standardu njegove natančne in konkretne opredelitve. Ker pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno, revizije ni mogoče dovoliti niti glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje o tem vprašanju.
preoblikovanje delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - poskusno delo - transformacija delovnega razmerja za določen čas
Glede na drugo točko prvega odstavka 68. člena ZJU je eden izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca. Ta razlog mora biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas jasno in določno opredeljen, pri tem pa je bistveno, da ni navidezen. Nadomestni delavec mora odsotnega delavca tudi dejansko nadomestiti in izvrševati naloge iz opisa njegovega delovnega mesta. Pri tem pa ni nujno, da odsotnega delavca nadomesti prav na vseh nalogah, ki jih je ta opravljal pred odhodom, temveč da te naloge spadajo med naloge delovnega mesta, na katerem nadomešča drugega delavca.
Dejstvo, da je opravljal predvsem manj zahtevna dela, ni bistveno, saj se od delavca, ki je pričel z delom na novem delovnem mestu ne pričakuje, da bo že od vsega začetka opravljal tudi zahtevnejša opravila, predvsem upoštevajoč dejstvo, da je bil na tem delovnem mestu zaposlen zelo kratko obdobje. Pomembno je le, da te naloge - četudi so lažje - spadajo v delokrog odsotnega delavca.
ZJU v 156. členu določa, da je lahko javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih in podobnih razlogov (poslovni razlog). Podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi v tem primeru predstavlja sprememba akta akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (reorganizacija), kateri mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za njeno izvedbo, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00005458
ZSPJS člen 3, 3a. OZ člen 87.
vrnitev preveč izplačane plače - dopuščena revizija - javni uslužbenec
Določitev takšne previsoke plače je prav gotovo nezakonita, vendar posledica takšne nezakonitosti ni ničnost sporne določbe pogodbe o zaposlitvi. Posledica nezakonito določene plače je, da se takšnemu javnemu uslužbencu plača za naprej s pogodbo o zaposlitvi določi v skladu z zakonom, podzakonskimi akti in kolektivno pogodbo oziroma se mu za naprej plača izplačuje neposredno na podlagi teh aktov.
dodatek za stalnost - pooblaščena oseba - davčna uprava - carinska služba
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob upoštevanju celotne določbe šestega odstavka 105. člena Zakona o finančni službi (ZFU) zaključilo, da je tožnik do dodatka za stalnost upravičen le za obdobje, ko je opravljal delo pooblaščene uradne osebe v smislu določb Zakona o carinski službi oziroma uradne osebe v smislu določb ZFU.
vrnitev preveč izplačane plače - ničnost pogodbe o zaposlitvi - dopuščena revizija - javni uslužbenec
Določitev takšne previsoke plače je prav gotovo nezakonita, vendar posledica takšne nezakonitosti ni ničnost sporne določbe pogodbe o zaposlitvi. Posledica nezakonito določene plače je, da se takšnemu javnemu uslužbencu plača za naprej s pogodbo o zaposlitvi določi v skladu z zakonom, podzakonskimi akti in kolektivno pogodbo oziroma se mu za naprej plača izplačuje neposredno na podlagi teh aktov.
ZPP člen 224, 224/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 41, 41/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - vzgoja in izobraževanje - zdravniško potrdilo - javna listina
Materialnopravno je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da delodajalec po vsebini ne bi smel presojati verodostojnosti zdravniškega potrdila, ker gre za javno listino.
Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine. Posledično izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka pri točkovanju tožnice ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je utemeljeno ocenila za neverodostojnega.