ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o zahtevi za ugotovitev nezakonitosti in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 v primeru sporov o prenehanju delovnega razmerja po ZJU. Tega postopka - strogo formaliziranega obveznega predsodnega postopka – namreč ni mogoče uvrstiti med obvezne postopke mirnega reševanja sporov, ki so predvideni z določbo 23. člena ZDSS-1. Brez izrecnega pritožbenega ugovora tožene stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v tem primeru prvenstveno v zvezi z 42. členom ZDSS-1) pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni smelo samo poseči v sodbo sodišča prve stopnje, te razveljaviti in tožbe zavreči.
agencija RS za plačilni promet – prenehanje poslovanja - trajno presežni delavci - razporeditev
Tožnik je bil ves čas razporejen na delovno mesto „vodja računa III“, tudi v času, ko je opravljal delo tajnika Urada UJP R.. Ker istočasno ni mogel imeti dveh razporeditev in ker delu na Uradu UJP R. ni ugovarjal in je očitno brez ustrezne odločbe sprejel pooblastilo za to delo, ne more uveljavljati, da je bil razporejen v Urad UJP R.
Po določbi četrtega odstavka 84. člena ZPlaP je Agencija RS za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati. Ker je bilo v programu reševanja presežnih delavcev z dne 9.12.2002 ugotovljeno trajno prenehanje potreb po delu vseh delavcev, je tožena stranka v skladu z zakonskimi določbami (85. člen ZPlaP) in določbami pravilnika z dne 9.12.2002 pravilno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki gredo delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi stečaja ali prisilne poravnave.
ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o „zahtevi za ugotovitev nezakonitosti“ in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 v primeru sporov o prenehanju delovnega razmerja po ZJU. Tega postopka - strogo formaliziranega obveznega predsodnega postopka – namreč ni mogoče uvrstiti med obvezne postopke mirnega reševanja sporov, ki so predvideni z določbo 23. člena ZDSS-1. Brez izrecnega pritožbenega ugovora tožene stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v tem primeru prvenstveno v zvezi z 42. členom ZDSS-1) pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni smelo samo poseči v sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti, te razveljaviti in tožbe zavreči.
Zakon o zdravstvenem varstvu živali (1985) člen 96, 116.ZIN člen 12, 41.ZVet člen 132.ZVet-1 člen 82. Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (2004) člen 29.
veterinarski inšpektor - strokovni izpit za inšpektorja
Pred uveljavitvijo ZIN je bil strokovni izpit za opravljanje nalog veterinarskega inšpektorja sicer zahtevan, vendar ga zaradi pomanjkanja ureditve v podzakonskih aktih ni bilo mogoče opravljati. Niti ZVet niti ZVet-1 pa nista v prehodnih in končnih določbah opredelila spregleda strokovnega izpita za inšpektorja (zahtevanega z ZVet oziroma ZVet-1), če je oseba opravila izpite, ki so bili v predhodno veljavni zakonodaji (sem se uvršča tudi Zakon o zdravstvenem varstvu živali) določeni za inšpektorje.
izbira kandidata – razlogi za izpodbijanje odločbe o izbiri
V postopku izbire kandidata za imenovanje na uradniški položaj lahko neizbrani kandidat v upravnem sporu izpodbija odločbo o izbiri le iz taksativno določenih razlogov iz 6. odstavka 65. člena ZJU.
ZUJIK člen 45, 55.ZJU člen 24, 24/3, 156.ZDR člen 88, 88/5.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pravni pouk - rok za odpoved - nastanek poslovnega razloga
Tožena stranka bi morala upoštevati ZUJIK, predvsem 45. člen, ki v drugem odstavku glede postopka odločanja o pravicah in obveznostih napotuje na smiselno uporabo določb ZJU, med temi tudi na določbi tretjega odstavka 24. člena in 3. odstavka 156. člena ZJU. Slednje pomeni, da je tožena stranka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18.11.2003 določila napačen pravni pouk.
Za vsebinsko odločanje o pravicah in obveznostih delavcev pri toženi stranki se v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZUJIK, kolikor ta zakon ne določa drugače, upoštevajo splošni del ZJU, ZDR in kolektivne pogodbe.
Nastanek poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca ni odvisen od tega, ali delodajalec v celotnem organiziranem procesu dela nima nobenega drugega delovnega mesta za nekega delavca. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oziroma s tem, ali delodajalec razpolaga z nekim drugim ustreznim delovnim mestom.
ZIN člen 12, 41.ZVet člen 132.ZVet-1 člen 82. Zakon o zdravstvenem varstvu živali (1985) člen 96. Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (2004) člen 3, 29.
veterinarski inšpektor – strokovni izpit za inšpektorja
Pred uveljavitvijo ZIN je bil strokovni izpit za opravljanje nalog veterinarskega inšpektorja sicer zahtevan, vendar ga zaradi pomanjkanja ureditve v podzakonskih aktih ni bilo mogoče opravljati.
Tožeči stranki, ki strokovnega izpita za inšpektorja še ni opravila, je bila s sklepom tožene stranke utemeljeno naložena izvršitev te dolžnosti in sicer v roku enega leta po tem, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. V trenutku izdaje sklepa namreč o opravljanju posebnega dela izpita na področju veterine ministrstvo še ni izdalo akta iz 3. člena Pravilnika o strokovnem izpitu za inšpektorja.
ZObr člen 88, 88/1, 100a.ZJU člen 5, 5/1, 24.ZPP člen 274.ZDR člen 204, 204/4. Uredba o plačah pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah (1997) člen 8.
količnik osnovne plače – predhodno varstvo – procesna predpostavka – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe - uveljavljanje denarne terjatve
Določba 100.a člena ZObr ne pokriva primerov uveljavljanja denarnih terjatev iz delovnega razmerja, saj takšno denarno terjatev lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR, ki velja tudi za delavce na obrambnem področju.
V obravnavani zadevi gre prvenstveno za spor o določitvi oziroma priznanju količnika osnovne plače in šele v posledici tega za spor o višini denarne terjatve. Glede na navedeno bi moral tožnik, po tem ko se je z zahtevo najprej pravilno obrnil na toženo stranko, vložiti tožbo v roku, ki ga določa specialni predpis - osmi odstavek 100.a člena ZObr.
napredovanje v višji naziv - molk organa - preuranjena tožba
Ker fakulteta ni odločila o tožnikovi vlogi za napredovanje v višji naziv, bi tožnik moral vložiti pritožbo na senat univerze, ki je po sedanjem statutu univerze pristojen kot pritožbeni organ v habilitacijskem postopku, saj tožnik zatrjuje v tožbi, da molk organa še vedno traja.
zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pravna posledica obsodbe - pogojna obsodba
Določb 5. alineje tretjega odstavka in v zvezi s tem sedmega odstavka 88. člena ZObr ni mogoče uporabiti v primerih, če je bila delavcu na obrambnem področju v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno izrečena le denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma, če mu je bila kazen odpuščena.
zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pravna posledica obsodbe - pogoj za sklenitev in za obstoj delovnega razmerja
Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.
ZJU člen 5, 5/1, 83, 83/2, 83/5. ZJU-A člen 1, 1/1. ZJU-B člen 43, 43/2, 83, 83/1.ZUstS člen 44, 48.ZUP člen 2, 4.URS člen 2, 34.ZDR člen 6, 6/4, 6/5.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
razrešitev direktorja organa v sestavi iz nekrivdnih razlogov – uporaba zakonske določbe za katero je ustavno sodišče ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je, da je odločba oprta na določbo ZJU, ki tako razrešitev ureja. Ne gre za zlorabo določbe zakona, čeprav je ugotovljena njena neustavnost, če je ta določba zakona uporabljena v skladu z njenim namenom. V takem primeru tudi ne gre za poseg v ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
imenovanje javnega uslužbenca v naziv - začasna odredba - ZUS-1 - težko popravljiva škoda
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica, zgolj z navajanjem postopkov, ki jih bo zaradi izpodbijane odločitve moral opraviti njen delodajalec, brez zatrjevanja in dokazovanja, kakšna škoda ji bo morebiti s tem nastala, tudi ni kot verjetno izkazala potrebe za začasno ureditev stanja glede na pravno razmerje, ki je urejeno z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).
ZJU člen 6, 6/1-9, 25, 35, 39, 39/1, 60, 65, 65/5, 65/6, 80, 81, 81/3, 82, 82/2, 83, 83/2, 83/5, 83/7, 83/8, 153, 153/7, 194, 194/1, 197, 197/1, 197/3.ZLS člen 49.ZUP člen 4.ZDR člen 109. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.
razrešitev tajnika oziroma direktorja občinske uprave - odločba o razrešitvi - odločba o odpravnini, odškodnini - stvarna pristojnost
Tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave župan lahko razreši iz nekrivdnih razlogov. Z aktom o razrešitvi se ne odloča o odpravnini, odškodnini oziroma razliki med plačo, ki jo dobi na drugem delovnem mestu, ker se o tem odloča z drugim aktom, zoper katerega je dopustna pritožba na komisijo in zoper ta akt spor pred delovnim sodiščem, ne pa upravni spor.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva člen 6, 20. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-4, 73.
napredovanje v naziv višja svetovalka
Mentor oziroma svetovalec napreduje v naziv samostojni svetovalec oziroma višji svetovalec, ko pridobi visokošolsko izobrazbo in sicer ob prvi redni podelitvi nazivov potem, ko je oddal vlogo z dokazili, ne pa po prvi redni podelitvi nazivov, upoštevaje obdobja iz 20. člena Pravilnika.
ZJU člen 5, 5/1, 83, 83/2, 83/5. ZJU-A člen 1, 1/1. ZJU-B člen 43, 43/2, 83, 83/1.ZUstS člen 44, 48.ZUP člen 2, 4. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.URS člen 2.ZDR člen 6, 6/4, 6/5.
javni uslužbenci - razrešitev direktorja organa v sestavi - uporaba določbe zakona, za katero je ustavno sodišče ugotovilo neskladje z Ustavo RS - zakonsko nedoločeni nekrivdni razlogi - obrazložitev odločbe
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo, se ta določba uporablja še naprej, dokler ni izrecno razveljavljena oziroma dopolnjena, razen, če ustavno sodišče samo določi način izvajanja te določbe do uskladitve. ZJU ne določa, iz katerih "nekrivdnih" razlogov se lahko razreši položajni uradnik, zato sodišče v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost akta o razrešitvi, ne presoja obstoja "nekrivdnega razloga" in tudi ne primernosti odločitve o razrešitvi. Zato po presoji sodišča z odločbo o razrešitvi, v katere obrazložitvi ni naveden "nekrivdni" razlog za razrešitev, niso kršena pravila postopka v upravnem postopku.
Zoper odločbo župana o razrešitvi direktorja občinske uprave ni dopustna pritožba, ker tega 83. člen ZJU ne predvideva in ker so odločbe župana po ZLS dokončne, komisija za pritožbe pa nima pristojnosti za odločanje na področju razrešitev položajnih uradnikov, je pa dopusten upravni spor.
Tožniku je sodno varstvo zoper akt o razrešitvi z mesta komandirja zagotovljeno v upravnem sporu, pri čemer je o tožnikovi tožbi na podlagi 9. člena v zvezi z 10. členom ZUS pristojno na prvi stopnji odločati Upravno sodišče RS.
javni natečaj - zahteva za razveljavitev javnega natečaja - zahteva za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja
S tožbo ni mogoče v upravnem sporu zahtevati razveljavitve javnega natečaja, razpisanega po določbah ZJU.
Ker tožnik ni izpodbijal odločitve glede imenovanja po javnem natečaju, tudi ne more uspeti z zahtevo za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja. Sicer pa je bilo treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči tudi zato, ker ne obstoji sporno pravno razmerje.