imenovanje na vojaško dolžnost - prevedba v uradniški naziv - imenovanje v naziv - zavrženje tožbe - vezanost na pravnomočno sodno odločbo - plačni razred
Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo tožbo za razveljavitev ukaza o imenovanju tožnice na formacijsko dolžnost pomočnika za psihološko dejavnost in istočasnem imenovanju v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda in tožbo v zvezi z zahtevkom za izdajo ukaza o imenovanju v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda. Sklep sodišča prve stopnje o zavrženju je pravnomočen in je nanj vezano tako sodišče druge stopnje kot revizijsko sodišče. Dejstvo, da je bila tožnica z ukazom imenovana na formacijsko dolžnost pomočnika za psihologijo in hkrati na tej dolžnosti imenovana v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda, zato ni moglo biti več predmet presoje pritožbenega in revizijskega sodišča.
ZZ člen 48. ZOFVI člen 48, 80, 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (2003) člen 13.
knjižničar - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - kriteriji iz kolektivne pogodbe - izvenproračunska sredstva
Delodajalec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tudi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga po ZDR) dolžan upoštevati kriterije za določitev presežnih delavcev po veljavnih kolektivnih pogodbah, ne glede na to, če so te izhajale še iz opredelitve operativnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja po prejšnji zakonodaji.
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za redno odpoved (podobno za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) je dejansko vprašanje; zaključek sodišča o tem predstavlja dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
svetovalna delavka v šoli - opravljanje dodatnih nalog - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - sklenitev nove pogodbe
Tožničina pogodba o zaposlitvi vsebuje samo določbo, da poln delovni čas (40 ur) opravlja delo svetovalne delavke na OŠ L., o obveznosti individualne učne pomoči pa ni nobene določbe. Ker se delo (obseg dela) svetovalne delavke ni spreminjal, ampak je bil očitno vse od sklenitve pogodbe v letu 1998 enak, v letu 2006 ni bilo utemeljenega razloga za odpoved te pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zaradi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi stara pogodba o zaposlitvi ne more oživeti, ker dve pogodbi o zaposlitvi med istima strankama v istem trenutku ne moreta obstajati.
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 3, 3/1, 28, 28/3, 34, 34/1-3. ZUP člen 2. ZJU člen 5, 57, 65. ZDR člen 240, 240/5. URS člen 49, 49/3.
interni natečaj – obvestilo o neizbiri kandidata – upravni akt – poseg v ustavne pravice – subsidiarni upravni spor – drugo sodno varstvo
Obvestilo o neizbiri na internem natečaju, ni upravni akt saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni korist s področja upravnega prava, ampak do seznanitve z odločitvijo v kadrovski zadevi, kjer je državni organ nastopal kot delodajalec in ne kot nosilec upravne oblasti. Sodno varstvo neizbranih kandidatov na internem natečaju za zaposlitev javnega uslužbenca je po presoji pritožbenega sodišča zagotovljeno po Zakonu o delovnih razmerjih.
ZDR člen 110, 110/2, 111. ZJU člen 24, 25, 33, 154. ZJU-B člen 85.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - javni uslužbenec - postopki odločanja o pravicah in obveznostih delavcev - prehodna določba ZJU-B
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu je petnajstdnevni subjektivni rok za odpoved varovan, če je predstojnik o izredni odpovedi odločil znotraj tega roka, odkar je bil seznanjen z razlogi za izredno odpoved, in če komisija na pritožbo javnega uslužbenca dokončno odloči v zakonskem roku. Ob pravočasni podaji izredne odpovedi s strani predstojnika nadaljnji potek varstva pravic, izrecno urejen v ZJU, na tek rokov za odpoved ne vpliva.
Določbe prvega odstavka 85. člena ZJU-B, da se postopki odločanja o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij, o disciplinski odgovornosti ter postopki ugotavljanja nesposobnosti, pričeti pred začetkom uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po do sedaj veljavnih določbah, je potrebno razumeti tako, da se po dotedanjih določbah ZJU nadaljujejo le tisti postopki, ki so bili tudi formalno začeti pred 31. 12. 2005. To hkrati pomeni, da tudi če je šlo za kršitve javnega uslužbenca pred 31. 12. 2005, pa postopek zoper njega do tega datuma še ni bil začet, se v postopku, ki je uveden po 31. 12. 2005 o posledicah takšnih kršitev odloča na podlagi novih določb, ki so bile uveljavljene z novelo ZJU-B z 31. 12. 2005.
ZJU člen 24, 25, 35, 154. ZDR člen 110, 110/2, 111.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved
Pristojni organ delodajalca mora javnemu uslužbencu v državnem organu in upravi lokalne skupnosti podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi za izredno odpoved. Nadaljnji postopek na podlagi pritožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZJU ne vpliva na rok za izredno odpoved iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Tudi če je izredna odpoved lahko realizirana šele na podlagi odločitve pristojne komisije o zavrnitvi pritožbe delavca zoper odločitev predstojnika organa delodajalca o izredni odpovedi, se šteje, da je bila podana pravočasno, če jo je predstojnik podal znotraj petnajstdnevnega subjektivnega roka (ob pogoju, da je bila sicer podana v zakonskem objektivnem roku).
ZPDJVZ člen 5a, 14. ZOFVI člen 48, 146. ZDR člen 204, 204/4.
učitelj – plačilo razlike v plači – višina osnovne plače – izobrazba - sklep o določitvi plače – uveljavljanje pravnega varstva – denarni zahtevek
Tožnikom je bila v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, ki je bila določena s pravnomočnimi odločbami tožene stranke. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači, izračunane na podlagi drugačne osnovne plače, je zato sodišče utemeljeno zavrnilo.
neizbira na delovno mesto – javni uslužbenci – odškodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse
Revident je v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje sicer predložil sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, vendar pa Vrhovno sodišče poudarja, da je reviziji zoper to sodbo ugodilo, 2. točko izreka sodbe spremenilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo. Razlog neenotne sodne prakse kot pogoj za dovoljenost revizije glede plačila odškodnine neizbranemu kandidatu torej ni podan.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - šolstvo - poslovni razlog - kolektivna pogodba - kriteriji za določitev presežnega delavca
Po uveljavitvi novega ZDR je ostala v veljavi tako Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti kot posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti. Te kolektivne pogodbe so določale kriterije za izbiro med presežnimi delavci in jih je bil delodajalec dolžan upoštevati v skladu s tisto kolektivno pogodbo, ki zanj velja, tudi v primeru, ko ne gre za večje število delavcev.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - invalidnost - razporeditev na drugo delovno mesto
ZObr v devetem odstavku 93. člena zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi. Vendar ne za določen, temveč za nedoločen čas. „Začasna razporeditev“, torej za določen čas največ petih let, je možna le v primeru, ko razporeditev na ustrezno delo ni možna niti s poklicno rehabilitacijo.
ZJU člen 65, 65/1, 65/5. ZUP člen 254. ZUS-1 člen 64, 64/4, 94, 94/1.
javni natečaj – odškodnina neizbranemu kandidatu – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - pogoji za prisoditev odškodnine – dopustni razlogi za pritožbo na pristojno komisijo – namen zakonodajalca
Po presoji Vrhovnega sodišča je določbo petega odstavka 65. člena ZJU mogoče uporabiti samo v primeru, ko bi sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena zaradi razlogov, zaradi katerih ima po določbi prvega odstavka 65. člena ZJU kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, torej bi ugotovilo obstoj enega od teh razlogov. Ker pa v obravnavani zadevi ni prišlo do vsebinske odločitve, saj je sodišče zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, pa tožniku odškodnina po citirani določbi ZJU ne gre.
delavec policije - starostna pokojnina - postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih
Ker tožnik do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni dopolnil 45 let starosti in ob uveljavljanju pravice do pokojnine v letu 2004 še ni dopolnil 50 let in 6 mesecev starosti, je sodišče pravilno ugotovilo, da v smislu določb ZPol in ZPIZ-1 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
vojak - plačilo razlike v plači - obstoj dokončne in pravnomočne odločbe
Na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča so odločitve tožene stranke o razporeditvah in določitvi plače tožniku za obdobje od junija 1991 do oktobra 1998 ter od junija 2000 do decembra 2002 dokončne in pravnomočne. To pomeni, da ni pravne podlage za tožbeni zahtevek za plačilo višje plače kot je določena s takimi odločbami, tožnik pa tudi ne zatrjuje, da mu ne bi bile izplačane v skladu z odločbami.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa. Preostali čas dežurstva oziroma straže pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
učitelj - plačilo razlike v plači - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Ne glede na to, ali je koeficient osnovne plače določen pravilno ali ne, je dejstvo, da je bil določen z odločbami, ki jih tožnica ni izpodbijala. Zato ni bilo podlage in potrebe za presojo, ali je tožena stranka plače tožnici pravilno določila oziroma bi morala po uveljavitvi ZOFVI namesto 5.a člena ZPDJVZ uporabiti 14. člen ZPDJVZ. Stranki sta bili v spornem obdobju vezani na dokončne in pravnomočne odločitve o koeficientu osnovne plače.
ZDR člen 82, 82/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kršitev spolne nedotakljivosti učenk - dokazno breme
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča, da je tožnik kot učitelj telovadbe pri izvajanju telovadne vaje raznožni skok čez kozo z učenkami 4. razreda osnovne šole po izvedenem skoku eno učenko prijel in jo stisnil k sebi, tri učenke pa prijel v predelih intimnih delov telesa in ob ugotovitvah, da je v skladu s strokovnimi pojasnili Fakultete za šport iz Ljubljane pri izvajanju tega lika potrebno varovanje učencev pred padci in poškodbami s strani učitelja in da lahko pri tem prihaja tudi do slučajnih kontaktov z različnimi deli telesa učenca, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti v smislu storitve kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja oziroma spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, niti ni dokazala, da bi tožnik pri tem svojem delu naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil delovne obveznosti učitelja.
Ker je prišlo do izgube zaupanja s strani učenk in njihovih staršev, zaradi česar bi bil z vrnitvijo tožnika na delo ogrožen pedagoški proces, je sodišče utemeljeno presodilo, da nadaljevanje tožnikovega dela pri toženi stranki ne bi bilo mogoče, pri čemer ni pomembno, kdo vse je odgovoren, da je do izgube zaupanja prišlo.
ZPol člen 87. ZPIZ-1 člen 154, 392, 402, 404, 430.
javni uslužbenci - delavec policije - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - znižanje starostne meje - postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih - pričakovana pravica
ZPIZ-1 je posegel v način upokojevanja po 87. členu ZPol. Ta določba bi za tožnika lahko prišla v poštev le v primeru, če bi vse pogoje za pridobitev pravice do upokojitve izpolnil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1, to je pred 1. 1. 2000. To izhaja iz prehodne oziroma končne določbe 392. člena ZPIZ-1.
Z določbo 430. člena ZPIZ-1 ni prišlo do posega v minimalne pogoje za upokojitev po 154., 402. in 404. členu ZPIZ-1.
ZDR člen 52, 54. ZSV člen 69. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 9, 10.
pripravništvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - zaposleni v socialnem varstvu - zaposlitev
Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas so odločilne okoliščine, ki so bile znane ob njeni sklenitvi. Na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne vpliva, če so se tekom njenega trajanja spremenile okoliščine, ki bi glede na 10. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije omogočale zaposlitev tožnice za nedoločen čas.
Če delavec po poteku delovnega razmerja za določen čas pride na delo in želi nadaljevati z delom, mora biti iz ravnanja delodajalca nedvomno razvidno, da mu tega ne preprečuje, da lahko govorimo o preoblikovanju delovnega razmerja za nedoločen čas. Bistveno je, da delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju delovnega razmerja.