prenehanje delovnega razmerja – kandidat za častnika - slovenska vojska – zaposlitev v slovenski vojski – izpolnitev pogojev – častniška šola
Ker tožnik v roku, določenem v drugem odstavku 92. člena ZObr in v prvem odstavku 4. člena pogodbe o zaposlitvi, ni uspešno zaključil šole za častnike, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 113. ZOFVI člen 115, 116. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
javni zavod - učitelj - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba programa vzgoje in izobraževanja
Zaradi spremembe programa vzgoje in izobraževanja, spremenjenega načina financiranja in zmanjšanega vpisa dijakov za novo šolsko leto tožena stranka tožniku ni mogla več zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005390
ZViS člen 10. ZPP člen 76, 76/3. ZSPJS člen 48. ZDR člen 9, 204, 204/3.
obstoj delovnega razmerja – sposobnost biti stranka - podpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi – sodno varstvo
Pravdno sposobnost v postopkih pred državnimi organi in sodišči ima le Univerza. Fakultete – njene članice – nimajo te sposobnosti.
Aneks k pogodbi o zaposlitvi ne predstavlja sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, temveč le realizacijo zakonske obveznosti delodajalca na podlagi 48. člena ZSPJS.
Če je pogodba o zaposlitvi odpovedana ali preneha veljati na drug način, delovno razmerje ne obstoji več. To pomeni, da je v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (delovnega razmerja), pravice iz delovnega razmerja mogoče uveljavljati le, če je predhodno (ali vsaj sočasno) ugotovljeno, da je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati nezakonito. Če takega zahtevka ni, ni podlage za priznanje pravic od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZPP člen 380, 380/1.
sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičena odsotnost - pravica do zagovora
Ob dejstvu, da tožniku nadrejeni delavec, ki je bil pristojen za odobravanje odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta ali koriščenja nadur, ni bil obveščen o razlogih za tožnikovo odsotnost in upoštevaje dolžnost tožnika, da si soglasje k taki odsotnosti pridobi, je sodišče po nepotrebnem izvajalo dokaze o tem, ali je tožnik po telefonu sporočal sodelavcu, da ga kljub skrčitvi bolniškega staleža na polovični delovni čas na delo ne bo. Tudi če bi bilo to dokazano, na neupravičenost njegove odsotnosti z dela zgolj to dejstvo ne bi moglo vplivati.
Glede na specifično ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja zaradi zaporedne petdnevne neupravičene odsotnosti z dela in specifično ureditev postopka odpovedi v zvezi s tem v ZJU-UPB1 se tožnik neutemeljeno sklicuje na splošne določbe ZDR, ki takega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v spornem času ni urejal, pa tudi na določbe Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, saj je bila tožniku pravica do izjave v postopku o odpovedi zagotovljena že z vložitvijo pritožbe.
ZJU člen 22, 22/1, 154. ZDR člen 34, 34/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3, 111/2. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti – neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ki je prišla v spremenjen in dopolnjen tekst zakona z novelo ZDR-A na pobudo in opozorila delodajalcev, ne vsebuje presoje o (ne)upravičeni odsotnosti delavca z dela. Zakonska določba je tudi pomensko jasna in ne zahteva posebne razlage. Odločilno je le, da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, ob tem da njegova odsotnost traja najmanj pet dni zaporedoma, kljub temu, da bi o razlogih svoje odsotnosti delodajalca lahko obvestil. Če pride le do kršitve, ki se nanaša na neupravičeno odsotnost, takšna odsotnost ne predstavlja kršitve po tretji, temveč drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR; ob takšni kršitvi pa ZDR ne omogoča prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcu že s prvim dnem neupravičene odsotnosti oziroma izostanka.
Revident se zavzema za to, da bi njegovo dejanje presojali v smislu ustavnega testa sorazmernosti oz. opozarja na nesorazmernost izrečenega ukrepa glede na kazenskoprocesni institut dejanja majhnega pomena po četrtem odstavku 358. člena ZKP. Omenjena instituta ni mogoče neposredno prenašati in upoštevati pri izredni odpovedi delodajalca, saj le-ta ni disciplinska (kaznovalna) sankcija, temveč civilna sankcija zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi. Pri tem že sam ZDR določa, da je pogoj za zakonitost izredne odpovedi tudi obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR).
ZPol člen 67, 67/1, 67/1-2, 68. Evropska konvencija o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb člen 53. ZSKZDČEU člen 114.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna kazenska sodba - delavec policije - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Na podlagi Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb in ZSKZDČEU je vzpostavljeno sodelovanje med državami članicami v smislu medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti.
Pravnomočnost sodbe je dejstvo, ki nastopi po zakonu pod določenimi pogoji in na to dejstvo obstoj klavzule oziroma potrdila ne vpliva. Izdaja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 68. člena ZPol je vezana na prejem pravnomočne sodbe in ne na prejem potrdila o pravnomočnosti.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005296
ZPP člen 370, 370/3, 371. ZObr člen 100a.
plačilo za dejansko opravljeno delo – plača po dejanskem delu - dodatek za posebno nevarnost in ogroženost - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje – denarni zahtevek – razlogi za revizijo
Če je tožnik menil, da je glede na vsebino dela, ki ga opravlja, upravičen do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in do višje zavarovalne dobe s povečanjem, bi moral varstvo pravic uveljavljati najprej pri delodajalcu.
Sodišče druge stopnje je odločitev oprlo na drugačno dejansko podlago, kot sodišče prve stopnje, revizija pa bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem ne uveljavlja.
ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 25, 25/2, 39, 39/2. ZUP člen 88, 88/1. ZSPJS člen 48. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZIKS člen 243, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi – zagovor
Dejstvo neodločitve o pritožbi v predpisanem roku ne pomeni tudi nastopa pravnih posledic dokončne odločbe o izredni odpovedi, saj iz tretjega odstavka 24. člena ZJU izrecno izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o pravici oziroma obveznost iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, če zakon ne določa drugače, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Ob dejstvu, da sta sodišči druge in prve stopnje jasno obrazložili, katere hujše kršitve pogodbenih obveznosti so tožnici dokazane, se glede na naravo teh kršitev, upoštevajoč tudi vsebino del in nalog, ki jih je tožnica opravljala pri toženi stranki in njen odnos do kršitev revizijsko sodišče popolnoma strinja tudi s presojo, da ni bilo prav nobenih možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005191
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSPJS člen 3a, 3a/4, 23, 23/1, 28, 28/2.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za dvojezičnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožeča stranka upravičena do dodatka za dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena tega zakona.
ZSPJS člen 3a. OZ člen 190, 191. ZPP člen 380, 380/2.
neupravičena pridobitev - kondikcija - neupravičena obogatitev - plačilo nečesa, za kar ne obstaja dolžnost plačila - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače
Vprašanje uporabe določbe 3.a člena ZSPJS (ki ureja le način uveljavljanja vrnitve napačno določene in izplačane plače in ni podlaga za delavčevo obveznost) ne more biti relevantno, saj ne gre za primer, ko bi bila toženki v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, in kolektivnimi pogodbami plača napačno določena in izplačana.
Če je dejansko prišlo do računalniške (ali računske) pomote, tožeči stranki ni mogoče očitati, da je toženki izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005194
ZPDJVZ člen 14. ZPP člen 319.
prenehanje delovnega razmerja – pravnomočnost sodbe – plačilo razlike v plači – plačni količnik
Tožnik se zoper odločitev o razveljavitvi drugostopenjskega sklepa delodajalca in o plačilu plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe III Pd 547/2002 ni pritožil. Prav tako se ni pritožila tožena stranka. To pomeni, da je v tem delu sodba postala pravnomočna (319. člen ZPP). Tožniku gredo za navedeno obdobje vse pravice iz delovnega razmerja, izrecno tudi nadomestila mesečnih plač za delovno mesto svetovalec za nadzor investicij in investicijskega vzdrževanja. Na to pravnomočno odločitev tudi ni imela in ni mogla imeti nobenega vpliva odločitev o zahtevku za razveljavitev prvostopnega sklepa delodajalca, ki je res postala pravnomočna kasneje z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1418/2002 z dne 27. 8. 2004. Tudi morebitna razveljavitev še prvostopnega sklepa bi lahko bila le podlaga za zahtevke tožnika po 20. 8. 2002.
vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Iz zakonske dikcije druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki toženo stranko ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005074
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in upravnih organih člen 20. ZPP člen 367, 374.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – premoženjski spor – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost – razlika v plači
Tožnik je kot vrednost spornega predmeta že v tožbi določil 2.000,00 EUR. Glede na to, da revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
nadurno delo - plačilo nadur - plačilo nadurnega dela - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dela preko polnega delovnega časa - delo v diplomatskem predstavništvu v tujini - delo na predstavništvih RS v tujini
Ker je bilo plačilo za delo v podaljšanem delovnem času na podlagi določb ZZZ-1 upoštevano že pri določitvi višje osnovne plače za čas dela v veleposlaništvu, tožnik do posebnega plačila nadurnega dela ni bil upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3005151
ZPP člen 45, 108, 180, 180/2, 377.
zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožnik v tožbi svojega denarnega zahtevka po višini ni določno opredelil, hkrati pa v tožbi tudi ni navedel vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje v smislu določb 45. člena in 108. člena ZPP ni zahtevalo poprave tožbe, tožena stranka pa take napake v postopku ni pravočasno grajala. Zato revizijsko sodišče šteje, da vrednost spornega predmeta v zadevi ni bila ugotovljena. Naknadni enostranski izračun na podlagi nedoločnega izreka pravnomočne sodbe se pri tem ne more upoštevati.
imenovanje – javni uslužbenci - pravočasnost tožbe – ponovno odločanje o primernosti protikandidata - vročanje
ZJU sicer ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije (PNK), ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom. Vendar pa mora v primeru, kadar PNK o določenem kandidatu odloča ponovno na podlagi sodbe sodišča, ki jo je izposloval drugi kandidat, sklep o ponovni odločitvi vročiti tudi drugemu kandidatu.
ZDR člen 52, 53, 54. ZOFVI člen 109, 109/6. ZOFVI-B člen 4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - učitelj - neizpolnjevanje pogojev – veriženje pogodb
Po 4. členu ZOFVI-B se časovne omejitve sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas začnejo uporabljati s 1. 1. 2010. Ker je tožnica zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklenila do 31. 8. 2008, se na časovne omejitve iz drugega odstavka 53. člena ZDR ne more uspešno sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3005082
ZPP člen 367, 367/2, 374.
dovoljenost revizije - premoženjski spor – dodatek na stalnost - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V tej zadevi predmet spora ni odločitev tožene stranke v tistem delu, ki priznava tožniku dodatek za stalnost, temveč le odločitev glede višine tega dodatka. Ne gre torej za spor o pravici do dodatka kot pravici iz delovnega razmerja, temveč za premoženjski spor.