ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za obrambo in organov v sestavi člen 45, 46, 47. ZPP člen 380, 380/2.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep – delo na obrambnem področju – težja kršitev vojaške discipline
Tožena stranka je v času odločanja razpolagala z vsemi podatki, na podlagi katerih je o pravici tožnice do nadomestila za ločeno življenje lahko ustrezno odločila.
Tožnici ni mogoče očitati, da je toženi stranki kakorkoli bistvenega prikrivala oziroma zamolčala ali ji lažno prikazovala. Zato je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da tožnica tožene stranke ni z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto in jo s tem zapeljala, da ji je v škodo svojega premoženja izplačala nadomestilo.
Za začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, še posebej če gre za objektivni zastaralni rok, zavedanje o protipravnosti storilčevega ravnanja ni pomembno. Prav tako začetek teka objektivnega zastaralnega roka ne more biti odvisen od predhodne ugotovitve, ali niso morebiti tožniki sami ravnali protipravno. Če sta drugi in tretji tožnik ugotavljala, da sta bila vse od leta 1994 dalje oškodovana, se ne moreta sklicevati na nastanek škode šele v času, ko sta bila v kazenskem postopku pravnomočno oproščena.
ZJU člen 39, 154. ZDR člen 110, 110/2. URS člen 11, 62. Sodni red člen 61, 62, 66, 66/2.
uporaba jezika narodnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - uporaba jezika v sodnem postopku - dvojezični postopek
Tožena stranka (občina) o sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni odločala v okviru opravljanja javne službe, temveč kot tožnikov delodajalec. Glede na to in ob prepričljivi ugotovitvi, da tožnik, kot pripadnik avtohtone madžarske narodne skupnosti obvlada tudi slovenski jezik, je sodišče utemeljeno štelo, da sporna odpoved zato, ker je bila podana v slovenskem jeziku, ni bila nezakonita.
Po ugotovitvah sodišča sklep župana tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 9. 3. 2006 ni postal dokončen, temveč je bil z odločitvijo komisije za pritožbe z dne 17. 5. 2006 odpravljen. Odpovedi z dne 9. 3. 2006 torej ni bilo več. Ob takem načinu odločanja je lahko župan tožene stranke, kot pristojni predstojnik, podal tožniku le novo izredno odpoved, vendar je rok za podajo le te že potekel. Zato je bila nova izredna odpoved, podana šele 4. 7. 2006, evidentno prepozna, torej podana po izteku 15-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - neupravičena odsotnost z dela – neupravičen izostanek z dela - sklep delodajalca – sklep o odpoklicu – pravnomočnost sklepa delodajalca
Tožnik je v sodnem postopku uspel z zahtevkom, da je bil njegov odpoklic z dela v Republiki Srbiji nezakonit, kar je pomenilo tudi, da ni bilo podlage za to, da bi se moral javiti na delo v Slovenijo. Tožnik je imel v spornem obdobju vse pravice in obveznosti po aneksu k pogodbi o zaposlitvi, po katerem je bil dolžan opravljati delo policijskega atašeja v Beogradu in ne v Ljubljani. To posledično pomeni tudi, da zatrjevani odpovedni razlog neupravičene odsotnosti z dela v Ljubljani ni podan.
ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/1, 11/2. ZSPJS člen 13, 13/5.
kolektivni delovni spor - javni zavod - kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe - reprezentativni sindikat - več reprezentativnih sindikatov - nasprotovanje drugega reprezentativnega sindikata - sistem kolektivnih pogajanj
ZKolP v primerih, v katerih je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov (ki pokrivajo različne interese znotraj delodajalčeve organizacije), ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativen sindikat.
ZSSloV člen 49, 49/2, 62, 62/1, 62/1-8. ZObr člen 88, 88/3, 88/3-1.
prenehanje delovnega razmerja – slovenska vojska – zaposlitev v slovenski vojski - razvezni pogoj – pogoji za opravljanje vojaške službe
Pogoj ustreznega vojaškega znanja oziroma ustreznega usposabljanja za pridobitev tega znanja za opravljanje vojaških dolžnosti, je določen v ZObr. V tem zakonu in v ZSSloV (8. točka prvega odstavka 62. člena) je določeno tudi, da se pogodba o zaposlitvi lahko odpove, če vojaška oseba predpisanega temeljnega vojaškega usposabljanja ne opravi in to ne glede na razlog, zaradi katerega le-tega ni opravila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prepoved opravljanja dejavnosti – konkurenčna prepoved – hujša kršitev delovnih obveznosti
Brez ustreznih in konkretnih podatkov delodajalec ne more in ni dolžan odločiti v skladu s tretjim odstavkom 100. člena ZJU. Odsotnost sklepa iz tretjega odstavka 100. člena ZJU v takem primeru ne more vzpostaviti dovoljenosti dejavnosti.
V drugi in tretji točki prvega odstavka 100. člena ZJU so prepovedane dejavnosti opredeljene hipotetično. Uradnikom je prepovedano opravljanje dejavnosti, pri katerih obstaja že možnost vplivanja na nepristransko opravljanje njihovega dela oziroma možnost zlorabe javnosti nedostopnih informacij, do katerih imajo dostop pri opravljanju nalog v službi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005570
ZDR 204. ZSPJS člen 3, 3a. ZJU člen 5. ZPP člen 274, 339, 339/1, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - rok za sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - prevedba - nov plačni sistem - izplačilo plač
Osnovni problem v tem sporu se ne nanaša le na višino plače, temveč je odločitev o plači povezana z vprašanjem določitve novega delovnega mesta in izplačilom plače za to delovno mesto, namesto plače za delovno mesto, za katerega tožnica zatrjuje, da bi bilo zanjo ustrezno v novem sistemu. Ne gre za spor o napačno obračunani plači glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali razliki med plačo po veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Ne gre torej za spor o uveljavljanju t.i. čiste denarne terjatve, kar bi pomenilo neposredno sodno varstvo po četrtem odstavku 204. člena ZDR, v povezavi s prvim odstavkom 5. člena ZJU. Ne gre niti za spor po 3.a in 3. členu ZSPJS.
V primeru kršitev pravic, ki naj bi tožnici nastale ob prehodu na nov plačni sistem, je mogoče izhajati le iz prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR, ki pa sta ju sodišči druge in prve stopnje napačno tolmačili. Iz teh določb namreč ne izhaja, da mora v primeru kršitev pravic ali neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja delavec takoj ali v določenem roku zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti.
mirovanje pravic – vrnitev na delo – opravljanje javne funkcije – rok za vrnitev na delo – rok za vložitev tožbe
Poklicno opravljanje podžupanske funkcije se res ne opravlja na podlagi formalne sklenitve delovnega razmerja, temveč neposredno na podlagi imenovanja pristojnega organa občine. Poklicni funkcionarji so tako glede opravljanja funkcije v specifičnem položaju, iz tega naslova pa jim gredo tudi povsem podobne pravice, kot so značilne za delovno razmerje (pravica do plače, priznanje delovne dobe, pravica do vključitve v socialna zavarovanja itd.). Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je tožena stranka na podlagi sklepa predstojnika z dne 13. 7. 2007, izdanega v smislu določb 152.b člena ZJU, pravno veljavno soglašala z mirovanjem tožnikovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za čas, dokler bodo tožniku priznane pravice v smislu delovnega razmerja na podlagi poklicnega opravljanja podžupanske funkcije in na možnost vrnitve tožnika na njegovo delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, ki ga je tožnik dosegel pred mirovanjem pravic.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005552
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/1-5, 28, 28/2. ZJU člen 17, 17/4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za dvojezičnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka, glede na določbo četrtega odstavka 17. člena Zakona o javnih uslužbencih v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, upravičena do dodatka za dvojezičnost na podlagi dejanske uporabe jezika ali šele od takrat, ko je to določeno kot pogoj za opravljanje dela.
Ob ugotovitvi, da javnemu uslužbencu ali funkcionarju plača ni bila zakonito določena, temu pripada razlika skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Predhodna zahteva pri delodajalcu je le procesna predpostavka za vložitev tožbe. Zakon ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
imenovanje v naziv – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – neenotna sodna praksa – predložitev odločb sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če revident pomembnega pravnega vprašanja ne konkretizira in v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje tudi ne predloži odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Posebnost delovnega razmerja kot pogodbenega razmerja je tudi ta, da ima delodajalec možnost enostranskega posega v veljavnost pogodbe o zaposlitvi z njeno odpovedjo, če ugotovi, da obstaja z zakonom določen odpovedni razlog. Zato je treba razlikovati med položajem, ko nastane škoda, ker se obveznosti iz veljavne pogodbe ne izpolnjujejo ali se izpolnjujejo z zamudo ali nepravilno, in položajem, ko nastane škoda zaradi nezakonite odpovedi. Če gre v prvem primeru nedvomno za pogodbeno odškodninsko odgovornost, gre v drugem primeru za deliktno. Odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati z vidika dogodka, ki je škodo povzročil, in ne z vidika dejstva, da se pogodba ne izpolnjuje (več). Pogodba se ne izpolnjuje več, ker je bila odpovedana, podlaga za odškodnino pa je ugotovitev, da je bila odpovedana nezakonito. Škoda je nastala zaradi nezakonite odpovedi in ne zaradi neizvrševanja pogodbe (ki se tudi v primeru zakonite odpovedi ne bi izvrševala).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved
Zgolj seznanitev enega od delavcev tožene stranke z nepravilnostmi tožnika, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, da bi šlo za delavca, ki bi bil pristojen za odločanje o njegovi odgovornosti, ne pomeni, da je tožena stranka že februarja 2010 ugotovila razlog za izredno odpoved.
Iz četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS izhaja, da je v njem določena procesna predpostavka za sodno varstvo, saj je vložitev tožbe oziroma zahtevka na sodišče predvidena šele po predhodnem postopku pri delodajalcu.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
Določbe členov 3. in 3.a ZSPJS se nanašajo tudi na dodatke k plači, med temi tudi dodatek za dvojezičnost (peta alineja prvega odstavka 23. člena ZSPJS), saj so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije (15. točka 2. člena ZSPJS).
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
Določbe členov 3. in 3.a ZSPJS se nanašajo tudi na dodatke k plači, med temi tudi dodatek za dvojezičnost (peta alineja prvega odstavka 23. člena ZSPJS), saj so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije (15. točka 2. člena ZSPJS).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov člen 12, 15, 47.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Obravnavanega dne je revident imel obveznost nadzorovati manjšo skupino pripornikov. To bi lahko počel tudi iz kajute, v kateri se je nahajal od 9.35. ure pa vse do 10.12. ure. Ob ustrezni skrbnosti in preštevanju pripornikov bi tudi od tam opazil vzpenjanje pripornika po žlebu. Da eden izmed pripornikov manjka, ni opazil 10 minut. Te minute so bile ključne, saj je celoten pobeg trajal 16 minut. Tudi ko je revident posumil, da mu eden od pripornikov manjka, s sredstvom za komuniciranje ni obvestil vodje izmene ter drugih delavcev. Ti so bili obveščeni šele, ko je pripornik že pobegnil iz Zavoda. Glede na navedeno se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišč nižje stopnje, da je revident iz hude malomarnosti kršil svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPDJVZ člen 12. ZOFVI člen 119, 121, 124. ZSPJS člen 22e.
učitelj - plačilo razlike v plači - učna obveznost - polni delovni čas - plačilo za povečan obseg dela - učni normativ - povečan učni normativ - struktura plačnega količnika
Za delo v okviru povečanega normativa učne obveznosti je imel (ima) pedagoški delavec pravico do plače v višini vrednosti učne ure, kot se je enotno oblikovala na podlagi navodila pristojnega ministrstva iz leta 1993 (oziroma kot je sedaj na podlagi 22.e člena ZSPJS določena z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun plač v javnem sektorju).
ZOFVI člen 119, 121, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZSPJS člen 22e.
učitelj - plačilo razlike v plači - učna obveznost - polni delovni čas – plačilo za povečan obseg dela – učni normativ – povečan učni normativ – struktura plačnega količnika
Zakon in KPVIZ izrecno nista urejala, kakšna je vrednost učne ure (opravljene preko osnovnega normativa). Je pa zaradi enotnega obračuna plač po takratnem Zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih (v nadaljevanju ZRPJZ), vključno s plačo za delo v okviru povečanega ali zmanjšanega normativa, stranski intervenient izdal srednjim šolam navodilo za izračun plač delavcem po zakonu že 1. 9. 1993.
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bil revident upravičen do plačila plače za pedagoško delo v okviru povečanega normativa učnih ur v skladu z navodilom pristojnega ministrstva za enotno obračunavanje plač.
ZJU člen 5, 24, 33, 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved - zagovor
Šteje se, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinam, ki lahko vplivajo na presojo le-te. To pa je glede na ustaljeno in enotno sodno prakso dejansko vprašanje, glede katerega je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje.
Od delodajalca ni ustrezno in utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določene termine zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR.