ZUJF člen 164, 168, 169. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. št. 40/2012) člen 5.
stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza povračilo - kilometrina
Na podlagi določbe drugega odstavka 168. člena ZUJF (in drugega odstavka 5. člena Aneksa), ki je pomensko jasna, je tožnik upravičen do povračila stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, saj obstaja možnost prevoza s takšnim javnim sredstvom. Šele v primeru, če možnosti javnega prevoza ne bi bilo, bi se tožniku priznala kilometrina v višini 8% cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tožena stranka tudi ne uveljavlja, da tožnik javnega prevoza ne bi mogel uporabiti glede na njegov delovni čas, ali čas trajanja vožnje.
JAVNI USLUŽBENCI - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006273
ZPP člen 373, 373/2, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - dopuščena revizija - nepopolna vloga - priloge dopuščene revizije - plačilo razlike v plači - prevedba - nov plačni sistem - pogodba o zaposlitvi - sprememba pogodbe
Na podlagi drugega odstavka 373. člena ZPP mora v primeru dopuščene revizije stranka reviziji (v potrebnem številu izvodov) priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o njeni dopustitvi. Gre za procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije, ki so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku, saj sicer s predlogom in sklepom o dopustitvi revizije ne more biti seznanjena.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o delu – faktično prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – uveljavljanje sodnega varstva
Že zaradi časovnega poteka celotnega postopka revidentkina zahteva na delodajalca, ki je bila predmet spora v obravnavani zadevi, ni mogla vsebovati izpodbijanja prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo šele v času sodnega postopka zoper negativno odločitev komisije.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - policija - obsodba za kaznivo dejanje - ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja
ZPol prenehanje delovnega razmerja strogo veže na izdajo ugotovitvenega sklepa. Šele z izdajo takega sklepa delavcu preneha delovno razmerje. Če predstojnik sklepa ne izda, delavcu delovno razmerje ne preneha.
Po tretjem odstavku 24. člena ZJU pritožba zoper odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja ne zadrži izvršitve, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Gre za določbo, ki vsebuje splošno pravilo, medtem ko že sam ZJU vsebuje nekaj izjem, med drugim izjeme iz prvega odstavku 154. člena ZJU ter glede na 3. točko prvega odstavka 154. člena ZJU izjeme, ki so določene v področnih zakonih.
ZDR člen 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6, 91, 92. ZJU člen 4, 5, 34. ZS člen 61.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo - rok za odpoved – ugotovitev razloga za odpoved - utemeljenost odpovednega razloga - odpovedni rok
Tožnik z obsežnimi revizijskimi navedbami v zvezi z utemeljenim razlogom za odpoved, ki onemogoča nadaljevanje dela (drugi odstavek 88. člena ZDR) poskuša minimalizirati pomen in težo neoddajanja poročil, vendar zanemari dejstvo, da je bil za enake kršitve že opozorjen, da svojih delovnih obveznosti ni izpolnjeval kljub ustnim in pisnim odredbam in da že nespoštovanje navodil delodajalca s ponavljanjem istovrstnih kršitev predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na Akt o merilih za ugotavljanje doseganja pričakovanega obsega dela sodnega osebja, ki ne navaja, da je tovrstna kršitev lahko podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Podlaga za odpoved namreč izhaja že iz zakonskega besedila 3. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR; po tej je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja - brez izrecne opredelitve, da bi morala biti ta kršitev še dodatno in izrecno predpisana v nekem od aktov delodajalca ali kolektivni pogodbi; tudi brez izrecne opredelitve, da mora biti kršitev huda ali hujša oziroma, da mora imeti večje posledice.
Tožnikova pogodba o zaposlitvi v 12. členu, ki povsem na splošno določa, da odpovedni rok znaša štiri (oziroma tri) mesece, se lahko nanaša le na odpovedne roke iz prvega in drugega odstavka 92. člena ZDR, ne pomeni pa podaljšanje odpovednega roka tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz krivdnega razloga.
ZSPJS člen 2, 7, 7/5, 9, 9/3, 13, 13/2. ZDR člen 42. ZJU člen 21, 21/1. ZObr člen 5, 89, 89/2. ZPP člen 380, 380/2. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4.
pripadnik Slovenske vojske - razporeditev - dejansko delo - razlika v plači - vojak - formacija - formacijska dolžnost - plačilo za dejansko opravljeno delo – plača po dejanskem delu - razvrstitev v plačilni razred
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala.
Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge letalskega inženirja, potem je jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
ZObr v 90. členu ureja le najdaljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi in najdaljša obdobja, za katera je mogoče že s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi podaljšati. To velja tudi za podobno določbo drugega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 8. 1. 2008. Taka ureditev pa ne pomeni, da ni mogoče pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki poklicno opravljajo vojaško službo, skleniti tudi za krajša časovna obdobja. Prav tako navedene določbe ZObr ne pomenijo, da bi bila tožena stranka dolžna vojakom podaljševati pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Ureja le možnost takega podaljševanja pogodb o zaposlitvi.
Tožena stranka je torej izrecno poudarila izgubo zaupanje do tožnika že ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sicer pa je tožniku že pred tem tudi prepovedala opravljanja nadaljnjega dela (s sklepom z dne 12. 7. 2010). Povrnitve zaupanja in s tem možnost nadaljevanja delovnega razmerja tudi po presoji revizijskega sodišča ne spremenijo kasnejše ugotovitve sodišča o naravi in teži očitane kršitve. Predvsem z upoštevanjem tožnikovega delovnega mesta in položaja pri toženi stranki sta sodišči utemeljeno presodili o tem, da nadaljevanje delovnega razmerja pri toženi stranki ni več mogoče. Tega ne morejo spremeniti niti revizijske navedbe o tožnikovem dobrem delu.
Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini člen 5, 21. ZZZ člen 10, 56, 57. ZZZ-1 člen 33, 44.
plačilo dnevnic - dnevnice - napotitev na delo v tujino - službeno potovanje - službena pot - plačilo stroškov prehrane - nadomestilo za prehrano
Tožnik ni zatrjeval, da bi dnevno potoval v drug kraj, torej izven območja kraja, kamor je bil s pogodbo napoten na opravljanje nalog v tujini, zato mu dnevnice ne pripadajo.
V spornem obdobju ni bilo podlage, da bi se uslužbencem tožene stranke, napotenim na delo v predstavništva Republike Slovenije v tujini, s katerimi je mogoče primerjati tožnikov položaj, poleg devizne plače izplačevalo tudi nadomestilo za prehrano.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006056
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - napredovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile določbe Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivi v Policiji, Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti pravilno uporabljene.
JAVNI USLUŽBENCI - DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006033
ZSPJS člen 3, 3a, 14. ZDR člen 47. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – plačilo razlike v plači - prevedba – nov plačni sistem – pogodba o zaposlitvi - sprememba pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica upravičena do razlike v plači glede na določbe ZSPJS in ZDR.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006019
ZDR člen 6, 6/7, 35, 83, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZJU člen 154. ZPP člen 367, 367/2, 367/5, 377.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo pred - krivdni razlog - diskriminacija – odškodnina - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - povezanost zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Povsem jasno iz opozorila izhaja tudi, da je tožnik s tem, ko je kršil javni red in mir, kršil tudi obveznost iz 35. člena ZDR: da se mora vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, lahko tudi moralno škodujejo ali bi lahko škodovala interesom delodajalca. Očitek iz opozorila ustreza opisu prekrška zaradi katerega je bil tožnik kaznovan za prekršek.
Sodišče je ugotovilo, da je bil odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja (drugi odstavek 88. člena ZDR). Ne glede na prepričanje tožnika, da njegovo ravnanje ni bilo tako hudo, je pravilno upoštevalo, da je tožnik v manj kot dveh mesecih po opozorilu na kršitve in možnost odpovedi, ponovno kršil delovne obveznosti.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006020
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 5, 156. ZPP člen 8, 339, 339/1, 370, 370/1, 370/1-2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – zagovor - pravica do zagovora - preložitev zagovora - razlogi za revizijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev
Vrhovno sodišče je v zvezi z udeležbo delavca na zagovoru že večkrat pojasnilo, da za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav. V zvezi s tem je navedlo, da je potrebno konkretno pojasnilo zdravstvenih težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije, saj dejstvo bolniškega staleža samo po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred
odpovedjo.
Posebej v primerih, ko zaradi poteka prekluzivnega roka delodajalec delavcu ne bi mogel več odpovedati pogodbe o zaposlitvi, delodajalec ni dolžan upoštevati zaprosil delavca za preložitev zagovora, na katerega je delavec sicer pravilno in pravočasno vabljen, kljub ustreznemu zdravniškemu potrdilu.
Ker je šlo za prenos pristojnosti oblastnega upravnega odločanja med delodajalcema (organom lokalne oblasti in javnim zavodom z javnimi pooblastili upravnega odločanja) in za delavko - javno uslužbenko z nalogami in pooblastili za tako odločanje, sodišče ugotavlja, da se tak prenos pristojnosti lahko šteje za upravno reorganizacijo v smislu točke c) prvega odstavka 1. člena Direktive, za katero določbe Direktive ne veljajo.
Člen 60 ZUPJS javnim uslužbencem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih delavcem ob spremembi delodajalca zagotavlja Direktiva in 73. člen ZDR. Vendar javnih uslužbencev ne pušča brez zaščite. Zagotavlja jim pravice, kot jim glede na izpolnjevanje pogojev gredo pri centru za socialno delo. To pa je glede na posebnosti ureditve pravic, zaposlenih v javnem sektorju (večja togost in kogentnost ureditve), sistemsko skladna rešitev.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005956
ZDR člen 110, 110/1, 118. ZJU člen 24, 24/3. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nadaljevanje dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka bi morala glede na naravo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in upoštevaje določbo prvega odstavka 110. člena ZDR takoj, ko je prejela dokazilo o vročitvi tega sklepa tožniku (torej najkasneje do 3. 8. 2009), odreagirati in ukreniti vse potrebno za zaključek njegovega dela. Tega pa ni storila, saj je v zvezi s tem prvič odreagirala šele 10. 8. 2009, tožniku pa je delo omogočala vse do 12. 8. 2009. S takšnim ravnanjem je negirala obstoj pogoja za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 110. člena ZDR.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - direktni naklep
Naklep (ali tudi malomarnost) ne nastopa vedno le kot sestavina krivde, temveč je lahko, kot v tem primeru, tudi sestavina (znak) kaznivega dejanja. Besedilo „...z namenom, da bi sebi ali komu tretjemu …“ jasno kaže, da je dejanje mogoče storiti le z direktnim naklepom.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - transformacija
Toženi stranki s tožnikom ni bilo treba skleniti delovnega razmerja za ves čas trajanja PRP, saj znotraj samega projekta PRP obstaja več programov oziroma projektov, ki trajajo krajše časovno obdobje in so odvisna od financiranja in tehnične pomoči PRP. Zato je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in tožena stranka ni bila dolžna skleniti s tožnikom delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma do dokončanja PRP.
Dejstvo, da je tožnik po vseh pogodbah opravljal delo v istem nazivu, ne pomeni, da gre za identično delo. V skladu z ZJU (79. in 84. člen) je naziv le eden od pogojev za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu. Enak oziroma isti naziv zato ne pomeni, da gre v vseh primerih, ko se zahteva tak naziv, tudi za enaka delovna mesta.
ZJU člen 68, 69, 69/3. ZDR člen 53, 53/3. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo, se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot dve leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakonit razlog za sklenitev.
ZObr člen 98c, 98c/1. ZVRS člen 21. ZSPJS člen 49b, 52. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 3, 3/2.
pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Pripadniku Slovenske vojske je tudi za čas dela v tujini določena plača v Republiki Sloveniji (z vsemi pripadajočimi dodatki), ki pa v tem času služi le kot osnova za obračun davkov in prispevkov v Republiki Sloveniji ter nadomestil in izplačil za obdobja, ko se pripadnik tudi v tem obdobju nahaja v Sloveniji (na primer zaradi bolniške odsotnosti). Ob takem načinu določanja plač ni mogoče govoriti o tem, da Uredba kakorkoli posega v plačo, ki gre pripadniku v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami za čas dela v Sloveniji. Ta plača ostaja nespremenjena skupaj z vsemi pripadajočimi dodatki in Uredba v to plačo ne posega.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005986
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367a, 374, 377. ZDSS-1 člen 19.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - preizkus ocene dela - delovni spor nepremoženjske narave
Za presojo o tem, ali je revizija dovoljena, ni pomembno, ali se ocenjena vrednost nanaša le na sedaj izpodbijani pravnomočni sklep sodišča druge stopnje ali pa je ta vrednost glede na tri zahtevke v tožbi nižja in predstavlja le tretjino te vrednosti. V vsakem primeru - ker vrednost spora ne presega 40.000,00 EUR - bi morala tožnica predlagati dopustitev revizije, šele v primeru dopuščene revizije pa bi lahko vložila revizijo.