STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04521
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 16, 331, 331/2.ZSReg člen 35, 35/1, 36, 41, 41, 41/1, 41/2, 42. ZGD člen 44, 44/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - ničnost posameznih podatkov vpisa - sodba na podlagi pripoznave - dopustnost pripoznave tožbenega zahtevka po členu 41 ZSReg
41. člen ZSreg določa le na splošno, da se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, ker pri tem ne navaja, katere vpise (to je ali zgolj vpis subjekta ali tudi posameznih podatkov) se lahko izpodbija. Dikcija tega določila je takšna, kot je uporabljena v določbi o postopku s pritožbo po 36. členu ZSreg, po kateri pa glede na predhodno določilo 35. člena ZSreg ne more biti sporno, da se lahko s pritožbo pobija vpis vseh podatkov, kadar so morali biti istočasno vpisani, sicer pa le vpisi posameznih podatkov (ki so po določilu prvega odstavka 35. člena ZSreg vsak zase predmet odločitve). Navedena ugotovitev zato ne daje podlage za v ZVZ zastopano sklepanje, da je tožba oziroma sodna pot nedovoljena, kadar je sporna veljavnost (ničnost) le posameznih podatkov vpisa (in torej ne vpis celega subjekta).
Po stališču ZVZ je bila toženkina pripoznava zahtevka v tej zadevi v nasprotju z določilom 41. člena ZSreg, ki da je kogentne narave. Ta določba (o ničnostni tožbi) se nahaja v poglavju, ki ureja postopek vpisa v sodni register, predmet Zakona o sodnem registru po določbah drugega odstavka 44. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. list RS, št. 30/93 in 29/94) pa je le postopek v registrskih zadevah. Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedena določba z zapisano vsebino ne daje podlage za sklepanje o nedopustnosti pripoznav zahtevkov iz 41. člena ZSreg ali o kogentnosti tega določila. Namreč tožbo, da se ugotovi ničnost vpisa, prizadeta stranka lahko vloži, a tega ni dolžna storiti (drugi in prvi odstavek 41. člena ZSreg). Poleg tega pa je izpodbijanje tudi časovno omejeno (na 3 leta po določbi tretjega odstavka istega člena). Tako navedeno določilo subjektu oz. prizadeti osebi le daje pravico do tožbe, v njeni dispoziciji pa je, ali se bo pravnega varstva tudi poslužila. Zato ima pravico razpolagati z zahtevkom in zato ne gre za primer iz tretjega odstavka 3. člena ZPP kot neutemeljeno meni zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS04517
ZPP (1977) člen 16, 99, 201, 354, 354/2-3.ZSReg člen 4, 4-8, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 41. ZGD člen 250, 275.
zahteva za varstvo zakonitosti - delniška družba - imenovanje in odpoklic uprave - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave kot predhodno vprašanje - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - sodna pristojnost
Dejstvo, da ZGD vprašanj o ničnosti sklepov nadzornega sveta ne ureja posebej, kot na primer ureja vprašanja o ničnosti sklepov skupščine ne pomeni, da sklepi nadzornega sveta ne morejo biti neveljavni, torej nični ali izpodbojni. Če so obremenjeni s postopkovnimi nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi, je njihovo neveljavnost mogoče uveljavljati v postopku pred sodiščem, ker morajo prizadete osebe imeti sodno varstvo. To nedvomno velja glede izpodbijanja veljavnosti tudi tistih sklepov nadzornega sveta, ki jih je potrebno vpisati v sodni register. Med takimi sklepi pa je prav sklep nadzornega sveta o odpoklicu ali razrešitvi tistega člana uprave družbe, ki je pooblaščen za zastopanje družbe.
V postopku vpisa v sodni register zakon sam določa sodno pristojnost za odločanje o predhodnem vprašanju, ki je v obravnavanem primeru vprašanje neveljavnosti sklepa začasnega nadzornega sveta. Nobenega razloga tudi ni, da oseba, katere interes je prizadet, take tožbe ne bi mogla vložiti brez predhodnega napotitvenega sklepa registrskega sodišča.
ZPPSL člen 149, 149/3. ZGD člen 416, 416/4.ZSReg člen 28, 28/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - stečaj - odsvojitev (prodaja) poslovnega deleža v stečajnem postopku - predkupna upravičenja družbenikov - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji - način in vsebina obvestila - vpis spremembe družbenikov v sodni register
Tudi o prodaji dolžnikovega premoženja - poslovnega deleža v d.o.o. - v stečajnem postopku, je treba obvestiti morebitne predkupne upravičence - ne glede na to, kakšen način prodaje je odredil stečajni senat.
Pravilno obvestilo predkupnim upravičencem je obvestilo, s katerim so predkupni upravičenci obveščeni o pogojih ponudbe, po kateri bo prodano premoženje, ki je predmet predkupnega upravičenja, če ne bo nobeden od predkupnih upravičencev uveljavljal predkupnega upravičenja.
Če je rok za izpodbijanje prodaje poslovnega deleža zaradi nepravilnega obvestila (ali izostanka obvestila) predkupnih upravičencev potekel, vpisa spremembe družbenika v srg ni mogoče odkloniti, čeprav predlagatelj vpisa ni predložil listine iz 2.
alinee 32. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.
načelo izključnosti - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - sodno varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra
Temeljno načelo firmskega prava je načelo distinkcije oziroma izključnosti, kar ne pomeni samo, da firme ne smejo biti enake, ampak da morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave. Kot kriterij za tako razlikovanje je treba upoštevati zaznavanje in dojemanje povprečnega kupca, povprečno izobraženega in povprečno skrbnega človeka.
V obeh firmah sta nedvomno najbolj karakteristični besedi IXTLAN oziroma XLAN, ki sta za potrošnike najbolj vpadljivi pri tem pa zavajajoče podobni oziroma nedopustno zamenljivi saj primerjani besedi povzročita asociacijo ena na drugo. To ne samo v zapisu, temveč tudi zvočno v izgovorjavi, saj med izgovorjavo besede IXTLAN in XLAN skorajda ni nobene razlike. Zato pri teh besedah v firmah ni mogoče govoriti o zahtevanem jasnem razlikovanju iz prvega odstavka 23. člena ZGD.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - rok za vložitev - likvidacija subjekta vpisa
Uveljavljanje ničnosti vpisa v sodni register se nanaša na ničnost sodne odločbe, za kar določa zakon o sodnem registru (enako prej zakon o postopku za vpis v sodni register) razloge, roke in posledice, ki so različni od razlogov in posledic ničnosti pogodb po Zakonu o obligacijskih razmerjih. Za odločitev v tem sporu je posebno pomembna razlika v posledicah ničnosti. Po 104.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih nična pogodba nima učinkov in morata pogodbenika vrniti eden drugemu vse, kar sta prejela na podlagi take pogodbe. Po 42.čl. Zakona o sodnem registru pa mora sodišče po pravnomočnosti sodbe, s katero se ugotovi ničnost vpisa, po uradni dolžnosti začeti postopek likvidacije subjekta vpisa.
vpis v sodni register - učinek vpisa - omejitve medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji - promet vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje
1. Če kažejo vse okoliščine primera, da je bil tretji pritegnjen v posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje samo zato, da bi se ustvaril videz, da ne gre za kršitev člena 108/1 ZISDU, je šteti posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev s to tretjo osebo za fiktivne.
2. Vpis spremembe ustanovitelja v sodni register je deklaratoren.
ZPVSR člen 71a, 71a/1, 71a/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3.ZSReg člen 55, 55/1, 41, 42. ZPPSL člen 176, 176/4, 182, 182/2. ZGD člen 578, 578/2, 455, 456, 371, 371/4, 372, 372/3.ZOR člen 104, 104/1.
ničnost vpisa v sodni register na podlagi lažne listine - pravni interes - prenehanje podjetja
Za tožečo stranko ugoden razplet postopka na podlagi tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register tožene stranke, nujno pripelje do enakega rezultata, kot že začeti likvidacijski postopek nad njo, zaradi česar tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
preoblikovanje komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo - vpis v sodni register - načelo hkratnosti vpisov
Komanditna družba lahko obstoja samo, če ima vsaj enega komplementarja.
Pri odločanju o zahtevku za vpis v sodni register je potrebno izhajati iz stanja, kakršno izhaja iz sodnega registra. Zato je sodišče, potem, ko je ugotovilo, da zahtevek za vpis preoblikovanja ni utemeljen, zavrnilo tudi zahtevek za ostale vpise, ker so odvisni od prvega.
Pravna oseba s sedežem v R Srbiji ne more razpolagati s premoženjem, ki ga ima na območju R Slovenije tako, da ga kot ustanovitelj vloži v družbo ustanovljeno po pravu R Slovenije. Predlog za vpis družbe v sodni register mora registrsko sodišče zato zavrniti.
SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00723
ZPVSR člen 22, 23.ZPod člen 104, 184.ZOR člen 89, 89/3. ZPP (1977) člen 90, 96. ZPraP (1979) člen 4, 6, 11, 30, 42, 42/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - podatki, ki se vpisujejo v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo - vpis vlog - vpis spremembe deležev - preizkus priglasitve - zastopanje - pooblastilo - pooblaščenec - pravna oseba kot pooblaščenec
1. Vpis spremembe velikosti deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, v sodni register je konstitutivnega značaja.
2. Določila statuta ne morejo vplivati na odločanje o priglasitvi vpisa spremembe imena osebe, pooblaščene za zastopanje, dokler je v sodnem registru vpisano drugačno razmerje deležev.
3. Samo pravne osebe, kot jih predvideva zakon o pravni pomoči lahko zastopajo stranke pred sodišči. Če zastopa stranke pred sodišči pravna oseba iz 1. odst. 1. člena zakona o podjetjih je šteti, da opravlja storitve zastopanja za plačilo.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na redno sodišče, kadar je to potrebno zaradi varstva družbene lastnine.
Na podlagi 71. a člena ZPVSR lahko upravičenec zahteva ugotovitev ničnosti vpisa v register, ne pa ugotovitve ničnosti sklepa sodišča. Sodišče, ki v pravdnem postopku obravnava zadevo, ki tako, kot jo obravnava, sploh ne spada v sodno pristojnost (izpodbijanje odločbe sodišča s tožbo, namesto s pravnim sredstvom), krši 3. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.