ZASP člen 31, 81, 81/1, 107, 107/3, 146, 147, 156, 156/1, 157/7, 157a. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo člen 1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/1. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka III.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - licenčna pogodba - dopuščena revizija
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. Zato je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena.
ZPP člen 406. ZMZPP člen 68, 96, 97, 100, 110. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 1.
priznanje tuje sodne odločbe - zakonski spor - preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - izključna pristojnost slovenskega sodišča - predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe - sodelovanje v postopku - vsebinski preizkus sodbe - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino
Kaj so zakonski spori, določa ZPP v prvem odstavku svojega 406. člena: to so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Vse druge pravde, ki sicer izvirajo iz zakonske zveze, niso zakonske pravde - to velja tudi za premoženjske spore med zakoncema in za spore glede preživljanja (nekdanjega) zakonca, ki se obravnavajo v rednem pravdnem postopku in ne po pravilih poglavja ZPP o postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki. Posledično tudi v postopku priznanja tuje sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o preživnini za nekdanjega nepreskrbljenega zakonca, uporaba 68. člena ZMZPP ne pride v poštev.
obračun prispevkov - prispevki za socialno varnost - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - popravek obračuna - predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost - zavrženje tožbe
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam.
Pritožnik ima možnost oz. dolžnost priložiti nov obračun po 353.a členu ZDavP-2, če se s predizpolnjenim obračunom ne strinja, poleg tega ima možnost popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2, s čimer je zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
URS člen 23. ZDavP-2 člen 46, 46/3, 145, 145/1, 145/2-9-9. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 94, 94/1. ZFPPIPP člen 442.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - osebna odgovornost družbenikov izbrisanih gospodarskih družb - izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - prehod dolga iz družbe na družbenika - predhodno vprašanje - pravica do sodnega varstva - ugoditev reviziji
V konkretnem primeru iz izpodbijanih sklepov izhaja, da izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi davčna izvršba, predstavlja seznam izvršilnih naslovov, ki pa je bil sestavljen za dolžnika X., d. o. o. Davčno obveznost po tem izvršilnem naslovu je torej v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZDavP-2 (bil) dolžan izpolniti davčni zavezanec - družba X., d. o. o. Izvršilnega naslova, da bi se davčna izvršba (lahko) opravila zoper revidentko (kot davčno dolžnico), ni.
Zgolj s konkretno presojenim obvestilom davčnega organa davčni dolg izbrisane pravne osebe na podlagi izvršilnega naslova (seznama izvršilnih naslovov), ki se glasi na izbrisano pravno osebo, ni mogel preiti na osebno odgovorno družbenico - fizično osebo (revidentko) kot njena v davčnem postopku izterljiva obveznost na podlagi tega izvršilnega naslova, ampak bi moral upnik izbrisane pravne osebe (tožena stranka) zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovorne družbenice (revidentke) na podlagi 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP v sodnem postopku.
Tožena stranka kot upnica bi lahko v (kontradiktornem) sodnem postopku kot tožnica uveljavlja plačilo svoje terjatve zoper dolžnico (revidentko) in tako (šele) pridobi izvršilni naslov. Ob drugačni razlagi je revidentki kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
Javna listina dokazuje le resničnost tega, kar je v njej potrjeno ali določeno – torej neposredne vsebine, ki izhaja iz pristojnosti organa, da izda določen akt (potrdilo, odločbo itd.) – ne pa tudi resničnosti tistega, kar se morda navezuje na to vsebino. Pravilo o dokazni moči javne listine se nanaša le na dejstva, glede katerih je izdana in ne na njeno celotno vsebino.
V postopku po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 davčni organ ne določi davčne osnove na podlagi prostega preudarka. Davčna osnova se določi na podlagi ugotovitve povečanja premoženja v določenem obdobju skladno z zakonskim postopkom in merili.
Dejstvo, da nepojasnjen prirast premoženja davčni organ v določenem delu lahko ugotovi s cenitvijo, ne pomeni uporabe prostega preudarka, saj gre pri cenitvi za zakonsko določen ugotovitven postopek. Obdavčitev na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 sama torej sicer lahko temelji na "verjetni davčni osnovi" (drugi odstavek 68. člena), vendar pa gre pri tem za ekonomski in ne pravni pomen verjetnosti. V ekonomskem smislu se davčna osnova določi kot verjetna, kar pomeni, da se približa njeni resnični, pravi višini oziroma vrednosti.
procesne predpostavke - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - odpadel pravni interes - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - ugotovitvena tožba - priznanje položaja stranke oziroma stanskega udeleženca
Pritožnica ima sodno varstvo zagotovljeno v postopku, ki se vodi po ponovno izdanem upravnem aktu. To hkrati pomeni, da za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega postopka, ki ga je začela s tožbo, očitno ne bi privedla k spremembi njenega pravnega položaja.
Na podlagi določbe prvega odstavka 127. člena Ustave Republike Slovenije je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Ne v ZUS-1, ne v katerem drugem zakonu glede na zgoraj navedeno ni pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdanega v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Ne ZUS-1 ne ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, ne omogočata izdaje dopolnilnega sklepa v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije.