Prekinitev postopka zaradi stečaja tožnika, ki je nastopila po opravi procesnih dejanj v pritožbenem postopku (vloženi pritožbi in odgovoru na pritožbo), ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča.
Pričakovanje toženke, da bo parket položen tako, da ne bo škripal, stekleni rob fasade pa gladek in nenevaren, ni izven standarda molče dogovorjenih lastnosti stanovanja.
Toženka v zvezi z ugovorom stvarnih napak po določbah ZVKSES ni dolžna postaviti nasprotnega tožbenega zahtevka in tudi ne posebej uveljavljati pobotnega ugovora glede stroškov, ki so potrebni za odpravo napak.
Nestrokovna izvedba žaluzij, zaradi katere stanovanje ne dosega predpisane osvetljenosti, v nasprotju s pogodbenim dogovorom vgrajena vrsta parketa ter dejstvo, da je tožnica pred sklenitvijo pogodbe pozvala toženca k odpravi napak oz. povrnitvi stroškov, toženec pa je to zavrnil, utemeljujejo zaključek, da je tožnica imela pravico odstopiti od pogodbe.
Glede na to, da se tožnica ni dogovorila s tožencem, da pred sklenitvijo pogodbe na lastne stroške izvede položitev keramike v kopalnici in da se je strinjala, da toženec vrednost keramike po osnovnem projektu ne bo odštel od cen, je potem, ko do sklenitve pogodbe za stanovanje ni prišlo, upravičena do povrnitve tega, za kar je stanovanje več vredno, ne pa do povrnitve stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0070434
OZ člen 459, 459/1, 465, 468. ZVKSES člen 29. ZPP člen 76, 76/3, 76/5.
sposobnost biti stranka – etažni lastniki – podelitev sposobnosti biti stranka – prodajna pogodba – stanovanje – parkirišče – jamčevalni zahtevki – stvarna napaka – skrita napaka – grajanje napak – običajne lastnosti stvari – notifikacijska dolžnost
Tožbo so vložili vsi etažni lastniki in vsi imajo kot fizične osebe sposobnost biti stranka. Premoženja, ki je pogoj za priznanje lastnosti stranke, etažni lastniki kot skupnost nimajo. Institut podelitve sposobnosti biti stranka pa ni namenjen lažjemu oblikovanju tožbenih zahtevkov.
Kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja kot etažnega dela stavbe je pravilno izpolnjena, če posamezen etažni lastnik poleg etažnega dela stavbe pridobi tudi ustrezen solastninski del na skupnih delih stavbe. Če bi tožnikom moralo biti zagotovljeno določeno število skupnih parkirnih mest, jim je tožena stranka prodala nepremičnino s stvarno napako. V tem primeru imajo tožniki do toženke jamčevalne zahtevke po 468. členu OZ.
Ni mogoče hkrati uveljavljati zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake in odškodninske odgovornosti.
Od tožene stranke se pri prodaji stanovanj zahteva postrožena skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka. Če je tožnikom prodala nepremičnine, ki nimajo predpisanih lastnosti (s pravilnikom predpisanih parkirnih mest), ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Ob ustrezni skrbnosti bi morala vedeti, da prodaja stvar z napako. Ko pa je tako, tožniki ne izgubijo pravice sklicevati se na napake, četudi jih ne grajajo pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.
Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja.
Utemeljen je očitek o napačnosti zaključka, da je preozek hodnik (96 cm namesto 100 cm) napaka, ki je lahko ostala neznana profesionalnemu prodajalcu. Tak zaključek temelji na izvedenskem mnenju, da napaka ni očitna v tolikšni meri, da je profesionalni prodajalec ne bi mogel spregledati. Prvotoženec je javni stanovanjski sklad, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo stanovanj in ki tako tudi sam prevzema stanovanja od investitorjev. Pri presoji očitnosti napake v razmerju do kupca kot laika so odločilne lastnosti napake, kot so njena vidnost, razsežnost, mesto ipd., pri prvotožencu kot osebi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo stanovanj, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izključitev uporabe 465. člena OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVKSES ima kupec do odprave napak, reklamiranih ob prevzemu nepremičnine, in do zagotovitve pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v svojo korist pravico zadržati 5 % kupnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077325
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437. OZ člen 569. ZPotK člen 1, 2, 2/2, 7, 18, 21.
posojilna pogodba – verodostojna listina – sklep o izvršbi – potrošniški kredit - razlaga pogodbe – stroški, ki niso skupni stroški kredita - zastopanje - prenehanje pooblastilnega razmerja – preklic pooblastila
Zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi ni bilo, ker kreditna pogodba ni verodostojna listina.
Upoštevajoč, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba (kreditna, posojilna) povsem jasna, enostavna in razumljiva, se pritožbene trditve o neupoštevanju določb ZPotK pokažejo kot povsem neutemeljene, vključno s trditvami, da stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR ne bi smeli biti izvzeti pri izračunu skupnih stroškov, saj to zakon v 18. členu omogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075944
ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
kreditna pogodba – neplačilo obroka kredita – predčasno plačilo vseh obrokov kredita – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti - opomin – procesna predpostavka – materialnopravna predpostavka – dokaz o opominu
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077311
ZPotK-1 člen 15, 15/2.
potrošniški kredit – opomin – opomin s pozivom na plačilo – razdrtje pogodbe – zapadlost celotnega kredita– vročitev – prejem opomina – podpis prejema poštne pošiljke
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0073877
ZVKSES člen 4, 19, 19/2.
kupoprodajna pogodba - leasing pogodba za stanovanje - stvarne napake - prodaja stanovanj potrošnikom - pouk o grajanju napak
Zaradi neizkazanosti dejstva, da so bili poučeni o dolžnosti takojšnjega grajanja napak, namreč tožniki napake, ki bi jih bilo ob prevzemu mogoče ugotoviti, lahko uveljavljajo, ne glede na to, ali so jih ob prevzemu grajali ali ne.
Pri presoji kupoprodajne pogodbe, sklenjene med investitorjem in leasingodajalcem za stanovanje, ki je bilo izročeno končnemu kupcu (fizični osebi), se uporabljajo določbe 2. poglavja ZVKSES.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071928
OZ člen 395, 480, 480/1. ZVPot člen 37, 37/4, 37c, 37c/1, 37c/2, 37c/3. ZZZDR člen 52, 52/1. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 3, 5, 5-1.
legitimacija za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - jamčevanje za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - rok za uveljavljanje zahtevka
Ko sta tožnika zunajzakonska partnerja, pogodba o nakupu kuhinje pa je bila sklenjena v okviru upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem, je tožnica ne glede na to, da ni bila navedena v pisnem zapisu kupoprodajne pogodbe, upravičena do uveljavljanja zahtevkov iz naslova jamčevanja te stvarne napake.
Dveletni rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po prvem odstavku 37.c člena ZVPot ne velja za povrnitev škode zaradi zaupanja, ki je nastala v zvezi z uveljavljano stvarno napako.
OZ člen 6, 6/2, 8, 10, 883, 883/1, 883/2, 884, 885, 887, 890, 893, 893/1, 903, 903/3, 903/4, 905. ZPP člen 11, 200, 201, 201/1, 212, 286.b, 314, 314/1, 316, 316/1, 451, 452, 458, 458/1. ZVPot člen 38, 38/1, 38/1-2.
pogodba o organiziranju potovanja – zahtevek za znižanje cene - delna sodba na podlagi pripoznave – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti – stranska intervencija – potrdilo o potovanju – ugovor aktivne legitimacije – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - odmera pravdnih stroškov
V kolikor stranski intervenient zaradi učinkovanja drugih procesnih določb (prvi odstavek 201. člena, 451. člen ter 452. člen ZPP) svojih trditev in predlaganih dokazov ni mogel uveljaviti kot pravočasnih, o kršitvi pravice do izjave že pojmovno ne more biti govora.
Bistvo organiziranja potovanja se izčrpa v integraciji številnih uslug s pomočjo predhodne organizacije in določitvi enotne cene. Kavza sklenjenega pravnega posla je z gledišča potnika le potovanje, ki ustreza njegovim interesom in pojasnjuje razlog njegove obveze, to je plačila cene ponujenih storitev. Če so storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno ali nekvalitetno, lahko potnik na osnovi zgoraj citiranih zakonskih določil zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih, organizator potovanja pa se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi. Znižanje cene predstavlja posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti. Škodo v tem primeru predstavlja razlika med vrednostjo storitve, ki bi morala biti opravljena, ter manjvredno storitvijo z napako, ki je ugotovljena tudi v obravnavanem primeru. Že ta utemeljuje zahtevek za sorazmerno znižanje cene po določilu 893. člena OZ in ga potnik uveljavi neodvisno od vprašanja, ali mu je zaradi neustrezno izvedenih storitev nastala kakšna nadaljnja škoda. Odstopno upravičenje je opcija potnika, ki jo lahko realizira, v kolikor presodi, da zaradi spremembe programa potovanja z izvršitvijo v tej povezavi sklenjene pogodbe ne more doseči namena, zaradi katerega je bila sklenjena. Če tožeča stranka te pravice ni uveljavila, ker je zaupala in upravičeno pričakovala, da bo njenim željam in zahtevam kljub vsemu ugodeno, pa se kasneje izkaže, da so bile storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno in nekvalitetno, za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za znižanje cene po prvem odstavku 893. člena OZ ne more biti prikrajšana. Ker ob dogovorjeni pavšalni ceni ni mogoče razbrati, koliko so znašale cene posameznih storitev (na primer prevoz, nočitev), teh vrednostnih razmerij pa tožena stranka oziroma stranski intervenient nista ne zatrjevala ne dokazovala, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene pomanjkljivosti manjvrednost zagotovljene storitve lahko ocenilo v skupnem znesku.
Ugovor aktivne legitimacije je ugovor materialnega prava, zato ga prekluzija, ki sicer velja za navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne zadene, vendar pa morajo biti dejstva in dokazi, potrebni za presojanje utemeljenosti takega ugovora, podani pravočasno.
Skladno s stališči pravne doktrine je subjekt stroškovnega zahtevka lahko tudi stranski intervenient, vendar je lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
Namen odprave napake je doseči, da bo prodana nepremičnina v vsem ustrezala tisti, ki se jo je prodajalec obvezal izročiti kupcu. Med strankama ni bilo sporno, da je mogoče napako odpraviti le z zamenjavo celotnega parketa. Tožena stranka je sicer znotraj dvomesečnega roka sporočila tožnici, kako namerava odpraviti napako, a ni ponudila zamenjave celotnega parketa, temveč zgolj zamenjavo parketa na mestih koncentriranih pojavov črnih luknjic v tlorisni obliki črke V. Takšne njene ponudbe ni mogoče šteti za primerno in jo je tožnica upravičeno zavrnila.
Znižanje kupnine praviloma ustreza stroškom, ki so potrebni, da se napaka odpravi.
Če so splošni pogoji nični, nima cenik, ki temelji na teh splošnih pogojih, materialnopravne podlage in je zato račun, izdan na njegovi podlagi, neutemeljen. Veljavnost splošnih pogojev je torej predpostavka za izdajo računa za porabljeno elektriko. Četudi račun temelji na ceniku, ta račun ni utemeljen, če cenik nima materialnopravne podlage.
Ker so Splošni pogoji-A3 glede dodatka za visoko porabo očitno nepošteni do potrošnika, so skladno določbi drugega odstavka 23. člena ZVPot nični.
V tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje. Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0062664
ZVPot člen 1, 41, 41/1. ZPP člen 8. OZ člen 240, 250.
zamuda pri izpolnitvi pogodbe – pogodbena kazen
Pomemben je le zaključek sodišča, da se tožnik kot kupec stanovanja s podpisom listine, v razmerju do tožene stranke, ni strinjal s podaljšanjem roka izročitve stanovanja, niti se ni odpovedal zahtevi za uveljavljanje pogodbene kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064562
ZPotK člen 13, 13/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – neizpolnitev obveznosti – potrošnik – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Skladno s pogodbenimi in zakonskimi določili mora dajalec kredita pred izjavo o razdoru pogodbe oziroma pred zahtevkom za plačilo vseh obrokov pred njihovo zapadlostjo kreditojemalcu – potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Takšno obvestilo ima naravo pravnoposlovne volje in v skladu s splošnim pravilom učinkuje s trenutkom, ko ga naslovnik prejme (prejemna teorija). Namen dodatnega primernega roka 15 dni je potrošniku ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato mora takšno obvestilo prejeti.
jamčevanje za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne “škode“ je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).