določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča
Ker je mož ene od sodnic stranka postopka, je videz nepristranskosti okrnjen do te mere, da je utemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretizirana navedba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Predlagateljeve navedbe v zvezi s pristranskim sodstvom pa so povsem posplošene in nekonkretizirane, nanašajo se na pretekle pravdne in druge sodne postopke, v katerih je sodeloval predlagatelj, izrecno pa je omenjeno le Okrožno sodišče v Kranju, ki sploh ni pristojno za odločanje v konkretni zapuščinski zadevi. Zato ne pomenijo podlage za prenos pristojnosti zaradi "drugih tehtnih razlogov".
dopuščena revizija - vročanje sodnih pisanj - vročitev sodbe - osebno vročanje - vročilnica - izpodbijanje domneve o vročitvi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj z odločitvijo, da je bilo vročanje sodbe skladno z določili Zakona o pravdnem postopku, pravilno uporabili določila o vročanju sodnih pošiljk.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - parkirišče - pretekla raba zemljišča - prostorski akti - javna površina
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki določbo 3. točke prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL-1) interpretira na način, da je pretekla redna raba zemljišča utemeljena tudi v primeru, če se ni izvrševala od izgradnje stavbe dalje;
- ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbo prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 pri ugotavljanju skupnega pripadajočega zemljišča na delu parcele št. 942/1, k. o. ..., ki v naravi predstavlja dovoz do parkirišča na parceli št. 942/7, k. o. ...
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - predrugačen datum na pooblastilu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Predloženi pooblastili tožnice in stranskega intervenienta nista novi. Poleg tega je očitno, da je bil datum na pooblastilu tožnice napisan naknadno (in še to neskladno z zahtevo po novem pooblastilu), saj se zapisani datum po odtenku črnila in pisavi ne ujema s podpisom pooblastiteljice.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča s sedežem v stavbi pristojnega sodišča, kot zakonec stranke v postopku - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Najpomembnejša okoliščina, ki govori zoper ugoditev predlogu za prenos krajevne pristojnosti, je dejstvo, da je zadeva v teku že osmo leto. Predlog, ki je vložen 8 let po začetku teka sodnega postopka, ni skladen z zahtevami iz 11. člena ZPP. Ravno ugoditev takšnemu predlogu, bi vzbudila dvom v nepristranskost novo določenega sodišča. Pri zunanjem opazovalcu bi namreč utegnila vzbuditi sum, da je bil predlog vložen zaradi nezadovoljstva stranke z odločanjem sodišča.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
URS člen 2, 26. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 45, 47, 47/1, 145, 152. OZ člen 147.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nedovoljena gradnja - inšpekcijsko nadzorstvo - načelo učinkovitosti - odgovornost projektanta - napake v projektu - odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo - odgovornost odgovornega projektanta - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - prekinitev vzročne zveze - solidarna odgovornost - dopuščena revizija
Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank.
Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja.
Ker ne obstaja posebna določba, po kateri bi odgovorni projektant za škodo zaradi napak v projektu tretjim neposredno odgovarjal skupaj s projektantom kot svojim delodajalcem, to je določba, ki bi derogirala splošno pravilo o odgovornosti delodajalcev (prvi in drugi odstavek 147. člena OZ), odgovorni projektant ni neposredno odškodninsko odgovoren.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00048591
ZKP člen 285č, 285č/5, 385č/6. KZ-1 člen 86, 86/12, 86/13.
narok za izrek kazenske sankcije - predlog za izrek kazenske sankcije - sprememba predloga - beseda strank - končna beseda državnega tožilca - način izvršitve kazni zapora - odklonilno ločeno mnenje
Po presoji Vrhovnega sodišča iz končne besede državne tožilke, podane na naroku za izrek kazenske sankcije, ne izhaja, da bi podala izrecni predlog glede načina izvršitve obsojencu izrečene kazni zapora, kot to od nje zahteva 86. člen KZ-1. Državna tožilka je vztrajala pri predlogu podanem na predobravnavnem naroku ter k temu dodala, da predlogu obrambe glede načina izvršitve kazni zapora ne nasprotuje. Nenasprotovanja predlogu obrambe ni mogoče enačiti s predlogom državne tožilke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00048161
ZKP člen 355, 355/2. KZ-1 člen 190, 190/1.
dokaz iz drugega postopka - načelo kontradiktornosti - prosta presoja dokazov - kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Sodna praksa je že obravnavala vprašanje, ali je ravnanje protipravno tudi, če storilec ni spoštoval sodne odločbe zato, da bi varoval koristi otroka. Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 200/2010 z dne 13. 1. 2011 zavzelo stališče, da je prav z namenom varovanja koristi otroka predvidena pravna pot urejanja razmerij staršev do otrok v primeru razveze in še posebej v primeru nesoglasij med staršema glede teh vprašanj. Zato je treba vsakršno ravnanje v nasprotju s pravnomočno odločbo oceniti kot ravnanje v nasprotju s koristmi otroka in s tem tudi kot materialno protipravno. Ustavno sodišče je v sodbi Up-383/2011-26 z dne 18. 9. 2013 ob obravnavi te zadeve menilo drugače. Presodilo je, da so k spoštovanju pravnomočnih sodnih odločb zavezani tako državni organi kot posamezniki, vendar pa ta ustavna vrednota ne more biti absolutna, kadar je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic. Poudarilo je, da bi bilo lahko v izjemnih okoliščinah posameznega primera priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. V izjemnih okoliščinah torej lahko pride do kolizije med spoštovanjem pravnomočne sodne odločbe in načelom otrokove koristi. Kazensko sodišče mora zato v takem primeru presoditi, kateri ustavno varovani vrednoti je treba dati večjo vrednost.
Sodišče je tisto, ki je v skladu z določbo drugega odstavka 355. člena ZKP dolžno oceniti vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje, v skladu z načelom materialne resnice iz določbe 17. člena ZKP, napraviti dokazne zaključke. Presoja verodostojnosti izpovedb priči je torej pridržana sodišču. Če večkrat zaslišana priča izpoveduje pred sodiščem različno, bo sodišče sledilo tisti izpovedbi, ki jo bo v skladu s prej navedeno določbo, po načelu proste presoje dokazov, ocenilo za prepričljivejšo.
Ustavno sodišče je že v odločbi Up-39/95-19 z dne 16. 1. 1997 presodilo, da osebi, ki v določenem sodnem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati in s tem vplivati na ugotovitve in odločitve sodišča, rezultat tega postopka, razen v izjemnih primerih, ne sme iti v škodo, niti z učinkom pravnomočnosti sodne odločbe, niti s tem, da bi se drugo sodišče v kasnejšem postopku proti tej osebi sklicevalo na dejanske ugotovitve in povzemalo dokaze iz postopka, v katerem ta oseba ni bila stranka.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - predhodni preizkus - prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti - lažja izvedba postopka
Preizkus krajevne pristojnosti je po prvem odstavku 82. člena ZP-1 ob smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku (prvi odstavek 67. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 436. člena ZKP) časovno omejen na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti (do odreditve vročitve obtožnega akta, razpisa glavne obravnave, vabila na narok).
DRŽAVNO TOŽILSTVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00047820
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDT-1 člen 29, 29/1, 30, 30/1, 31, 32, 32/2, 32/3, 32/4, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 33/4, 34, 34/1, 34/2.
imenovanje vrhovnega državnega tožilca - dokončno mnenje državnotožilskega sveta - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Zoper dokončno mnenje DTS ni posebnega pravnega sredstva, lahko pa se izpodbija v upravnem sporu zoper odločbo vlade o imenovanju državnega tožilca na prosto razpisano mesto (drugi odstavek 34. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru pa gre celo za fazo pred oblikovanjem oziroma sprejemom dokončnega mnenja, in sicer odločitev oziroma ugotovitev, da to dokončno mnenje ob ponovni obravnavi (na zahtevo Ministrice za pravosodje) ni bilo sprejeto z ustrezno (dvotretjinsko) večino. Tako Vrhovno sodišče ne more pritrditi argumentom pritožnika, da bi moralo obstajati zoper tako odločitev DTS posebno pravno sredstvo, saj ne obstaja niti, ko se to dokončno mnenje dejansko oblikuje in sprejme z ustrezno večino glasov članov DTS.
Glede na 2. člen ZUS-1 upravni spor ni dovoljen, ker ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi posameznika, saj pritožnik nima pravice biti imenovan, temveč le kandidirati za mesto vrhovnega državnega tožilca pod enakimi pogoji kot ostali kandidati, kar mu je bilo omogočeno. Tako ni bilo poseženo v njegovo pravico do zasedbe prostega mesta vrhovnega državnega tožilca, saj take niti ustavne niti zakonske pravice nima, pravico kandidirati pod enakimi pogoji pa je uresničeval. Zato niso podani niti pogoji za odločanje v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 in bi bilo treba tožbo zavreči iz razloga po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo, vendar iz razloga po 4. točki navedenega člena, kar pa ni vplivalo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
SODSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00047627
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. URS člen 2, 14, 49, 49/3, 130, 132, 132/2. ZS člen 60, 60/1, 61, 61/3, 61c, 62a, 64, 64/1, 64/1-1, 64/4. ZSS člen 20, 20/2, 45, 45/1. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 2, 23, 23/1, 23/1-1, 36. ZJF člen 65, 65/2.
razrešitev s funkcije predsednika sodišča - uvrstitev sodnika v plačni razred - objektivna odgovornost - teža kršitve - sorazmernost ukrepa - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - ustavnost zakonske ureditve - enakost pred zakonom - svoboda dela - zavrnitev tožbe
Tožnica je po izpodbijani odločbi za kršitev pri uvrščanju novoizvoljenih sodnikov v plačne razrede odgovorna že zato, ker je po zakonu odgovorna za porabo proračunskega denarja (torej objektivno). Takega stališča Sodnega sveta, ki mu sodišče glede na zgoraj predstavljene predpise lahko le pritrdi, tožnica ne graja.
Razhajanje med ugotovitvijo Sodnega sveta, da je tožnica previsoke plačne razrede v tu obravnavnih 12 odločbah določila na lastno pobudo, in trditvijo tožnice, da je to storila zato, ker je sledila strokovnim službam, za presojo njene odgovornosti ni bistveno: glede na njeno izključno in neprenosljivo (razen na podpredsednika sodišča) pristojnost odločati o uvrstitvi sodnikov v plačne razrede in glede na nesporno dejstvo, da je odločitev tudi sprejela, se odgovornosti iz nobenega od navedenih dveh razlogov ne more razbremeniti.
Zaradi ocene, da gre v obravnavanem primeru za eno najtežjih kršitev pri opravljanju nalog sodne uprave in da razrešitev predsednice sodišča, ki je zanjo odgovorna, ni nerazumna, ni bistveno, da zakon ne predvideva stopnjevanja ukrepov oziroma milejših ukrepov za manj hude kršitve. Tožnici izrečen ukrep nima narave disciplinske sankcije (zaradi sorodnosti s kazenskim postopkom se lahko disciplinska sankcija izreče le za vnaprej določene kršitve), zato je tožničino sklicevanje na disciplinske postopke neutemeljeno, in ukrep ne posega v njeno sodniško funkcijo. Razrešitev je posledica napak pri vodenju sodne uprave, ki so oškodovale javni proračun in ogrozile zaupanje javnosti v ugled sodstva. Oškodovanje bo sicer res prav na podlagi prizadevanj in lastnega finančnega prispevka tožnice odpravljeno, vendar je ključno, da sta narava in teža kršitve vplivali na to, da je Sodni svet izgubil zaupanje, da bo tožnica do konca mandata ustrezno opravljala naloge sodne uprave, kar tudi je predpostavka za zaupanje javnosti v sodstvo. V okoliščinah konkretnega primera njegova presoja, da tožnica ne uživa več zaupanja za nadaljnje vodenje sodišča, ni nerazumna.
Sodni svet je ocenil, da zato, ker je bila storjena kršitev ena najtežjih kršitev, ki jih predsednik sodišča lahko stori na področju sodne uprave, niti najbolj izstopajoči uspehi na področju vodenja sodišča ne bi mogli preprečiti razrešitve. Po oceni sodišča bi poseg sodišča v to oceno pomenil nedovoljen poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta.
Funkcija predsednika sodišča ni ustavno in konvencijsko varovana, varstvo po 6. členu EKČP pa gre razrešenemu predsedniku v primeru nepoštenosti postopka razrešitve.
URS člen 23, 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. KZ-1 člen 22, 22/1, 22/3.
dokazni predlog - vnaprejšnja dokazna ocena - in dubio pro reo - kršitev kazenskega zakona - silobran - prekoračeni silobran - eventualni naklep
Za nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno pri odločanju o dokaznih predlogih bo šlo takrat, kadar sodišče predlog za dokazovanje pomembnega dejstva zavrne kot neuspešen, ne da bi se pri tem obrazloženo oprlo na predhodni uspeh dokazovanja.
Ni mogoče enačiti materialnega procesnega vodstva, v katerem sodišče nerazumno onemogoča uspeh obrambnih dokaznih prizadevanj, z materialnim procesnim vodstvom, v katerem sodišče ob celoviti oceni uspeha dokazovanja ne sprejme obrambnih verzij historičnega dogodka in zato tudi ne obrambnih prizadevanj za izvedbo dodatnih ali novih dokazov.
Pri presoji očitkov glede eventualnega naklepa je treba upoštevati, da so ugotovitve vsebine obsojenčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja dejanske narave in jih zato ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti. O očitku kršitve kazenskega zakona bi bilo mogoče govoriti le, če bi bilo stališče pravnomočne sodbe, po katerem je mogoče uboj ali poskus uboja izvršiti v eventualnem naklepu, napačno, ali če bi sodišči tej krivdni obliki pripisali napačno (materialnopravno) vsebino.
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 297, 297/2.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - izvršba inšpekcijske odločbe - stroški izvršbe - sklep o naložitvi predujma - predujem - založitev predujma za stroške - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ugoditev pritožbi
Prvostopenjsko sodišče je sklep o predujmu obravnavalo kot vmesni procesni sklep v postopku izdaje sklepa o stroških postopka kot upravnega akta. Na čem temelji to stališče, ni razvidno, saj sodišče navedene povezave ni obrazložilo in ni pojasnilo, zakaj je sklepu o predujmu pripisalo izključne procesne učinke v smislu sklepa, ki ima vpliv samo na vodenje in postopek izdaje upravnega akta (sklepa o stroških postopka).
Zaradi neobrazloženosti navedb v izpodbijanem sklepu, na katerih temelji odločitev o zavrženju tožbe, ni razvidna določna opredelitev prvostopenjskega sodišča glede pravne narave sklepa o predujmu. Posledično ni mogoč preizkus stališča, da ne gre za akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00047819
URS člen 39, 39/2, 82, 82/1, 111, 111/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/6, 367c, 367c/3. ZDIJZ člen 5. ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 84/2. ZInfP člen 10.
predlog za dopustitev revizije - pravica do dostopa do informacij javnega značaja - državni zbor - volitve - tajno glasovanje - zagotovitev tajnosti glasovanja - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - začasna odredba v revizijskem postopku - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - izkazana težko popravljiva škoda - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - izdaja začasne odredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namen tajnega glasovanja, ki je v zagotavljanju reprezentativnosti mandata in varovanju poslanca pred pritiski, dosežen s tem, ko je glasovnica, nastala v okviru tajnega glasovanja, opredeljena kot informacija javnega značaja.
Predlagatelj je z navedbami o nepopravljivosti razkritja glasovnic kot enkratnega in neponovljivega dejanja utemeljil težko popravljivo škodo. Tudi v obravnavani zadevi bi razkritje zahtevanih informacij oziroma izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o zakonitosti sodbe Upravnega sodišča, s katero je bilo odločeno o predlagateljevi tožbi, lahko povzročila neučinkovitost sodnega varstva, saj bi bilo posredovanje glasovnic dokončno in nepopravljivo. Zato tudi ob morebitni ugoditvi reviziji in tožbi ne bi bila več možna vzpostavitev razmerja, kakršno je bilo pred razkritjem zahtevanih dokumentov.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00048015
ZBPP člen 31a, 31a/2. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 106, 106-5.
spor o krajevni pristojnosti - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - tuj državljan - oseba s prebivališčem v tujini - prestajanje zaporne kazni
Iz določbe drugega odstavka 31.a člena ZBPP izhaja, da je relevantna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti le ta, da prosilec (tuja oseba ali oseba brez državljanstva) nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ne pa tudi, kje se trenutno nahaja.
Ker je prosilec svojo prošnjo vložil pri Okrožnemu sodišču v Novem mestu in so izpolnjene druge predpostavke za odločitev o krajevni pristojnosti po drugem odstavku 31.a člena ZBPP, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje o BPP v navedeni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.