ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 97, 103. ZPP-E člen 124, 124/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o tem, da se zahtevek predlagateljice za povrnitev izgubljenega dobička ne bo obravnaval v nepravdnem, pač pa v pravdnem postopku, ni takšen. Ta sklep namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari in stranki tudi ne odreka sodnega varstva. Do odločanja o glavni stvari bo očitno prišlo šele v pravdnem postopku.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar zakonita zastopnika dolžnika nista izkazala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniški pomočnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - manjše sodišče
Upoštevaje zlasti okoliščino, da gre v konkretni zadevi za zelo majhno sodišče in s tem že po naravi stvari za tesnejše odnose med zaposlenimi (ne le med toženko in razpravljajočo sodnico, ampak tudi z drugimi sodniki, ki bi morda lahko prišli v poštev za sojenje v zadevi), Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog utemeljen.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 384, 384/1, 367, 367/2, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - razkladanje tovora - varnost pri delu - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nejasna sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - metoda razlage - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zgolj jezikovna razlaga sodne poravnave kot pravnomočne sodne odločbe in pogodbe edina razlaga, na katero je vezano izvršilno sodišče, in ali bi sodno poravnavo sodišči morali razlagati tudi z drugimi razlagalnimi metodami, zlasti tudi z namenom sklenitve sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00048755
ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizija
Iz sodne prakse SEU je mogoče izluščiti osnovna vodila, ki so pravno pomembna tudi pri presoji vprašanja zastaranja kondikcijske terjatve kreditojemalca, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih, in sicer:
a) da je treba upoštevati, da sistem varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13, temelji na pojmovanju, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar privoli v pogoje, ki jih je prej sestavil prodajalec ali ponudnik, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino;
b) da je pri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku onemogoča ali prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktiva 93/13, treba upoštevati tudi trajanje roka in način njegove uporabe, vključno z načinom sprožitve teka navedenega roka;
c) da je pri vprašanju pričetka teka zastaralnega roka treba upoštevati, da je mogoče, da potrošniki ne vedo, da je pogoj v pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali ponudnikom, nepošten ali da ne razumejo obsega svojih pravic, ki izhajajo iz Direktive 93/13; in
č) zastaralni rok je lahko združljiv z načelom učinkovitosti le, če je imel potrošnik možnost, da se seznani s svojimi pravicami, preden je ta rok začel teči ali je potekel.
V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP, v skladu s katero lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00048348
OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
splošna krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - izvršba na podlagi verodostojne listine - obligacijskopravni spor
Toženka v tem trenutku (še) ne trdi, da bi ji tožnica kot delodajalec naložila opravo tečaja in testiranje podaljškov ter bi jih kot delodajalec morala tudi brezplačno zagotoviti oziroma da bi šlo za boniteto, ki bi temeljila na pogodbi o zaposlitvi. Trdi le, da je bilo dogovorjeno, da bodo storitve brezplačne zato, ker je bila v salonu zaposlena in je bila hkrati testni subjekt. To pa ne spremeni obligacijskopravnega temelja oprave storitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00048223
ZNP člen 34. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1, 216/2. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - zapuščinski postopek - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - prehodne določbe ZNP-1 - zavrženje predloga
Prvi odstavek 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi dopustiti ni mogoče (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Predlagatelj sicer opozarja na drugi odstavek 216. člena ZNP-1, ki določa, da če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih iz prvega odstavka tega člena odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se postopek nadaljuje po tem zakonu. Predlagatelj navaja, da je glede stroškov predlagatelja sodišče prve stopnje enkrat že odločilo, višje sodišče pa je nato to odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje je zato o stroških skrbnika zapuščine odločalo ponovno. Vendar pa se navedena določba lahko nanaša kvečjemu na odločanje o glavni stvari, ne pa tudi na vse druge odločitve (na primer procesne sklepe itd.), ki to niso, čeprav so predmet preizkusa pred pritožbenim sodiščem. Razveljavitev takšnega sklepa ne more povzročiti, da se bodisi za celotni postopek (torej tudi za odločanje o glavni stvari, o kateri morda še niti ni bilo odločeno), bodisi samo za konkretno (procesno) vprašanje začne uporabljati novi zakon.
predlog za dopustitev revizije - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavlačevanje postopka - zavrnitev predloga
Ko je postopek aktivno že dlje časa v teku, bodo pogoji za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP po naravi stvari izpolnjeni le izjemoma. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, po tem, ko je pristojno sodišče že izvedlo več procesnih dejanj, namreč nujno zavlačuje postopek. Če pa zavlačuje postopek, je to ravno v nasprotju s ciljem instituta določitve drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP, v skladu s katerim naj bi se po spremenjeni pristojnosti postopek lažje opravil.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na nepremičnino - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - vpis hipoteke - zaznamba izvršbe - ocena ustavnosti ZIZ - novela ZIZ-M - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.